Nalaganje dokumenta...
Sklep o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 106-5276/2007, stran 14583 DATUM OBJAVE: 21.11.2007
RS 106-5276/2007
5276. Sklep o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe
Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07) v zvezi s 4. točko 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe
o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina in namen sklepa
1. člen
(1)
Ta sklep določa:
(a)
oblike kreditnih zavarovanj, ki jih borznoposredniške družbe lahko uporabljajo za namene zmanjševanja kreditnega tveganja (primerna kreditna zavarovanja),
(b)
minimalne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri vsaki primerni obliki kreditnega zavarovanja, da se njeni učinki na zmanjševanje kreditnega tveganja lahko priznajo,
(c)
izračun učinkov primernih kreditnih zavarovanj na zmanjševanje kreditnega tveganja.
(2)
Borznoposredniška družba, ki uporablja standardizirani pristop ali ki uporablja pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov brez lastnih ocen izgube ob neplačilu (in konverzijskih količnikov), lahko kreditna zavarovanja v skladu s tem sklepom upošteva:
(a)
pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za namene izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti denarne terjatve v skladu s točko (b) 4. člena Sklepa o izračunu kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o kapitalu) ter
(b)
pri izračunu zneskov pričakovane izgube za namene izračuna višine odbitne postavke iz točke (f) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu in postavke kapitala iz točke (b) drugega odstavka 14. člena istega sklepa.
(3)
Borznoposredniška družba, ki uporablja pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov z lastnimi ocenami izgube ob neplačilu (in konverzijskih količnikov), pravila tega sklepa upošteva samo v primerih in v obsegu, kot je opredeljeno v Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB).
1.2. Splošni pojmi
2. člen
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v prvem odstavku 192. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07; v nadaljevanju: ZTFI) kot na primer:
(a)
neplačilo,
(b)
kreditno zavarovanje,
(c)
stvarno kreditno zavarovanje,
(d)
osebno kreditno zavarovanje,
(e)
posel začasne prodaje,
(f)
posel začasnega odkupa,
(g)
posoja vrednostnih papirjev ali blaga,
(h)
izposoja vrednostnih papirjev ali blaga,
(i)
denarju podoben instrument,
(j)
nadzorni organ,
(k)
institucija,
(l)
centralne banke,
(m)
verjetnost neplačila (v nadaljevanju: PD),
(n)
izguba,
(o)
izguba ob neplačilu (v nadaljevanju: LGD),
(p)
konverzijski količnik (v nadaljevanju: CF),
(q)
tveganje zmanjšanja vrednosti denarnih terjatev,
(r)
sekuritizacija (v nadaljevanju: listinjenje),
(s)
segment kreditnega tveganja (v nadaljevanju: tranša).
(2)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1) kot na primer:
(a)
standardizirani pristop v 1. točki 138. člena,
(b)
pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: pristop IRB) v 2. točki 138. člena.
1.3. Opredelitve pojmov
3. člen
(1)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
"kreditni dogodek" je zakonsko določen ali pogodbeno dogovorjen dogodek, ob nastopu katerega lahko borznoposredniška družba začne postopek unovčitve kreditnega zavarovanja,
(b)
"zavarovan kreditni posel" je vsaka izpostavljenost, ki je zavarovana s premoženjem in za katero ni dogovorjena pravica borznoposredniške družbe do rednega vzdrževanja kritja,
(c)
"posel z instrumenti kapitalskega trga" je vsaka izpostavljenost, ki je zavarovana s premoženjem in za katero je dogovorjena pravica borznoposredniške družbe do rednega vzdrževanja kritja,
(d)
"osebe javnega sektorja" so osebe, ki jih nadzorni organ države, na območju katere so ustanovljene, opredeli kot osebe javnega sektorja, oziroma če jih nadzorni organ države, na območju katere so ustanovljene, ne opredeli, so to:
– upravni organi, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in ki so odgovorni enotam centralne, regionalne ali lokalne ravni države oziroma institucionalnim enotam, ki imajo enake pristojnosti kot enote regionalne ali lokalne ravni države,
– podjetja, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in katerih ustanovitelji so enote centralne ravni države, ki tudi izrecno jamčijo za njihove obveznosti, vključno z osebami javnega prava, ki so pod javnim nadzorom.
V Republiki Sloveniji so to pravne osebe ali institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Javne nefinančne družbe (S.11001), podsektor Javne druge denarne finančne institucije (S.12201), podsektor Javni drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.12301), podsektor Javni izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.12401), podsektor Javne zavarovalniške družbe in pokojninski skladi (S.12501), podsektor Državni skladi (S.13112), podsektor Druge enote centralne države (S.13113), podsektor Skladi lokalne države (S.13132), podsektor Druge enote lokalne države (S.13133) ali podsektor Skladi socialne varnosti (S.13140) in ki izpolnjujejo pogoje iz ene izmed naslednjih dveh alinej:
– so pravne osebe javnega prava oziroma njihove institucionalne enote, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali občinskih proračunov, ki jih Ministrstvo za finance določi v skladu s Pravilnikom o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03), ali ki so odgovorne enotam centralne ravni Republike Slovenije,
– so pravne osebe, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in katerih ustanovitelji so enote centralne ravni države, ki tudi izrecno jamčijo za njihove obveznosti,
(e)
"priznane borze" so borze iz Priloge II Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih),
(f)
"glavni indeks" je vodilni indeks na določenem segmentu borznega trga, ki kaže na gibanje tečajev tega trga vrednostnih papirjev in ga investitorji uporabljajo kot pokazatelj trenda na tem trgu,
(g)
"kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljevanju: investicijski sklad)" je podjem, za katerega se uporablja Direktiva 85/611/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z njenimi poznejšimi dopolnitvami (88/220/EGS, 95/26/ES, 2000/64/ES, 2001/107/ES, 2001/108/ES, 2004/39/ES in 2005/1/ES),
(h)
"obdobje unovčenja" je nadzorniško določen čas, ki je v povprečju potreben za prodajo pozicije v finančnem instrumentu,
(i)
"stanovanjske nepremičnine" so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni za bivanje, kot so na primer zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske hiše, garaže in počitniške hiše,
(j)
"poslovne nepremičnine" so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti, kot so na primer zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice in skladišča, ter druga zemljišča,
(k)
"posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja" (margin lending transactions) so posli, s katerimi borznoposredniška družba odobri kredit za nakup, prodajo, pokrivanje stroškov financiranja pri posoji in izposoji vrednostnih papirjev ali trgovanje z njimi; posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja ne vključujejo drugih kreditov, ki so zavarovani z vrednostnimi papirji,
(l)
"primerna zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: primerna ECAI)" je ECAI, ki jo Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07) uvrsti na seznam primernih zunanjih bonitetnih institucij za posamezno kategorijo izpostavljenosti,
(m)
"enote centralne ravni države" so institucionalne enote, ki jih nadzorni organ zadevne države opredeli kot enote centralne ravni države. V Republiki Sloveniji so to institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki državnega proračuna (S.13111) ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
(n)
"enote regionalne ali lokalne ravni države" so institucionalne enote, ki jih nadzorni organ zadevne države opredeli kot enote regionalne ali lokalne ravni države. V Republiki Sloveniji so to institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki proračunov občin (S.13131),
(o)
"multilateralna razvojna banka" je družba, katere družbenice oziroma članice so vsaj tri suverene države in katere osnovna dejavnost je zagotavljanje sredstev za financiranje gospodarskega razvoja vseh držav članic ali pa samo izbrane skupine držav članic. Ne glede na prejšnji stavek se med multilateralne razvojne banke uvrsti Medameriška investicijska korporacija (Inter-American Investment Corporation), Črnomorska trgovinska in razvojna banka (Black Sea Trade and Development Bank) in Centralnoameriška banka za gospodarsko integracijo (Central American Bank for Economic Integration),
(p)
"primerna izvozna agencija (v nadaljevanju: primerna ECA)" je:
– OECD,
– izvozna agencija, ki hkrati izpolnjuje naslednja pogoja:
i.
da ima sedež v državi, ki je v veljavnem Sporazumu o smernicah za uradno podprte izvozne kredite (Arrangement on Guidelines for Officially Supported Export Credits) opredeljena kot udeleženka (participant),
ii.
da bonitetne ocene, ki so povezane z osmimi minimalnimi premijami za zavarovanje izvoza, izdeluje na podlagi metodologije OECD in jih tudi javno objavlja,
(q)
"stopnja kreditne kvalitete" je stopnja, s katero Agencija vzporedi posamezno bonitetno oceno primerne ECAI, kot je določeno v tretjem odstavku 5. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu).
(2)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
4. člen
(1)
Ob upoštevanju prvega odstavka 193. člena ZTFI v zvezi s 145. členom ZBan-1 so primerna sredstva, ki se uporabljajo za stvarno kreditno zavarovanje, tista, ki so opredeljena v drugem poglavju tega sklepa (natančneje v 7., 9., 11. do 13., 16., 18., 20., 22., 24., 26. in 28. členu tega sklepa).
(2)
Pri stvarnem kreditnem zavarovanju mora imeti borznoposredniška družba pravico, da v primeru neplačila s strani dolžnika, njegovega stečaja ali drugega kreditnega dogodka, opredeljenega v dokumentaciji o poslu, na hiter način unovči ali pridrži sredstva za zavarovanje. To mora veljati tudi za primer, ko so sredstva, ki so dana v zavarovanje, pri tretji osebi kot skrbniku. Stopnja korelacije med vrednostjo sredstev, ki so dana v zavarovanje, in kreditno kvaliteto dolžnika ne sme biti čezmerna.
(3)
Ob upoštevanju prvega odstavka 193. člena ZTFI v zvezi s 145. členom ZBan-1 so primerni dajalci osebnih kreditnih zavarovanj in vrste pogodb o osebnem kreditnem zavarovanju tisti, ki so navedeni v drugem poglavju tega sklepa (natančneje v pododdelkih 2.2.1. in 2.2.2. tega sklepa).
(4)
Učinki primernih oblik kreditnih zavarovanj na zmanjšanje kreditnega tveganja se priznajo, če so izpolnjene minimalne zahteve, določene v drugem poglavju tega sklepa (natančneje v drugem in tretjem odstavku 6. člena ter v 8., 10., 14., 15., 17., 19., 21., 23., 25., 27. in 35. do 42. členu tega sklepa).
5. člen
(1)
Če so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 193. člena ZTFI v zvezi s 145. členom ZBan-1 in 4. člena tega sklepa, se lahko izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub spremeni v skladu z določbami od tretjega do šestega poglavja tega sklepa.
(2)
Nobeni izpostavljenosti, ki je zavarovana s primerno obliko kreditnega zavarovanja, ne more biti dodeljena višja utež tveganja ali višji znesek pričakovanih izgub, kot jo ima identična izpostavljenost brez kreditnega zavarovanja.
(3)
Če tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti že v okviru določb o standardiziranem pristopu oziroma pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF) upoštevajo kreditno zavarovanje, se učinki kreditnega zavarovanja ne izračunavajo na podlagi tega sklepa.
2. PRIMERNE OBLIKE KREDITNIH ZAVAROVANJ IN MINIMALNE ZAHTEVE ZA NJIHOVO PRIZNANJE
6. člen
(1)
V tem poglavju so navedene primerne oblike kreditnih zavarovanj in minimalne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri vsaki od teh primernih oblik kreditnih zavarovanj.
(2)
Borznoposredniška družba mora imeti ustrezne procese upravljanja s tveganji za kontrolo tistih tveganj, katerim bi lahko bila izpostavljena zaradi uporabe kreditnih zavarovanj.
(3)
Ne glede na kreditna zavarovanja, ki se upoštevajo pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub, mora borznoposredniška družba še naprej izvajati presojo celotnega kreditnega tveganja osnovne izpostavljenosti. V primeru poslov začasne prodaje/začasnega odkupa in/ali posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga se samo za namene tega odstavka kot osnovna izpostavljenost šteje neto znesek izpostavljenosti.
2.1. Stvarno kreditno zavarovanje
2.1.1. Bilančni pobot
7. člen
(1)
Bilančni pobot medsebojnih terjatev med borznoposredniško družbo in dolžnikom se lahko upošteva kot primerna oblika stvarnega kreditnega zavarovanja.
(2)
Primernost bilančnega pobota je omejena na vzajemna stanja denarnih sredstev med borznoposredniško družbo in dolžnikom.
(3)
Določilo iz drugega odstavka tega člena ne velja za okvirne pogodbe o pobotu iz 9. člena tega sklepa.
8. člen
(1)
Za priznanje učinkov pogodbe o bilančnem pobotu na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a)
morajo biti pravno učinkovite in prisilno izvršljive po pravu, ki velja zanje, vključno v primerih nesolventnosti ali stečaja nasprotne stranke,
(b)
borznoposredniška družba mora imeti vseskozi pregled nad sredstvi in obveznostmi, ki so predmet pogodb o pobotu,
(c)
borznoposredniška družba mora spremljati in kontrolirati tveganja, povezana s prekinitvijo kreditnega zavarovanja,
(d)
borznoposredniška družba mora spremljati in kontrolirati zajete izpostavljenosti na neto osnovi.
(2)
Minimalne zahteve iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za okvirne pogodbe o pobotu iz 9. člena tega sklepa.
2.1.2. Okvirne pogodbe o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega odkupa in/ali posojo/izposojo vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga
9. člen
(1)
Borznoposredniška družba, ki uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz 68. do 89. člena tega sklepa, lahko upošteva učinke okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa, posojo/izposojo vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga z nasprotno stranko.
(2)
Premoženje, sprejeto v zavarovanje, in vrednostni papirji ali blago, izposojeni v okviru takih pogodb, morajo ustrezati kriterijem za primernost zavarovanja s premoženjem iz 12. in 13. člena tega sklepa.
(3)
Določba drugega odstavka tega člena ne posega v določbe Priloge II Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij.
10. člen
(1)
Za priznanje učinkov okvirne pogodbe o pobotu, ki zajema posle začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali posojo/izposojo vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a)
morajo biti pravno učinkovite in prisilno izvršljive po pravu, ki velja zanje, vključno v primerih stečaja ali nesolventnosti nasprotne stranke,
(b)
pogodbi zvesti stranki morajo dati pravico, da v primeru neplačila, vključno z nastopom stečaja ali nesolventnosti nasprotne stranke, odstopi od pogodbe in izvede pravočasno poravnavo vseh poslov iz pogodbe,
(c)
predvidevati morajo pobot dobičkov in izgub iz poslov, poravnanih na podlagi okvirne pogodbe o pobotu, tako da ena stranka dolguje drugi en sam neto znesek.
(2)
Poleg minimalnih zahtev iz prvega odstavka tega člena morajo biti izpolnjene tudi minimalne zahteve za priznanje zavarovanja s finančnim premoženjem v okviru razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, določene v 14. členu tega sklepa.
2.1.3. Zavarovanje s premoženjem
11. člen
(1)
Oblike zavarovanj s premoženjem, ki jih borznoposredniška družba lahko upošteva pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub, so odvisne od tega:
(a)
ali se za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub uporablja standardizirani pristop ali pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF),
(b)
ali se uporablja enostavna ali razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz tretjega poglavja tega sklepa,
(c)
ali je posel uvrščen med postavke trgovalne ali netrgovalne knjige – kadar gre za posle začasne prodaje/začasnega nakupa in posojo/izposojo vrednostnih papirjev ali blaga.
(2)
V skladu s tem sklepom se naslednje oblike zavarovanja s premoženjem upoštevajo kot primerne le v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF):
(a)
zavarovanje z nepremičninami (16. člen tega sklepa),
(b)
zavarovanje z denarnimi terjatvami (18. člen tega sklepa),
(c)
zavarovanje s premičninami (20. člen tega sklepa).
(3)
V skladu s tem sklepom se v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF) kot zavarovane s premoženjem lahko obravnavajo tudi izpostavljenosti iz naslova zakupa.
(4)
Zavarovanje s finančnim premoženjem se lahko upošteva kot primerno v okviru standardiziranega pristopa in pristopa IRB brez lastnih ocen LGD (in CF), vendar je nabor primernega finančnega premoženja odvisen od metode, ki jo borznoposredniška družba uporablja za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem:
(a)
če borznoposredniška družba uporablja enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, se kot primerno lahko šteje le finančno premoženje iz 12. člena tega sklepa,
(b)
če borznoposredniška družba uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, se poleg finančnega premoženja iz 12. člena tega sklepa kot primerno lahko šteje tudi finančno premoženje iz 13. člena tega sklepa.
2.1.3.1. Zavarovanje s finančnim premoženjem
12. člen
(1)
Kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem se v okviru vseh pristopov in metod lahko priznajo:
(a)
bančne vloge pri banki ali denarju podobni instrumenti, ki jih ima borznoposredniška družba,
(b)
dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni držav ali centralne banke, katerih vrednostni papirji imajo bonitetno oceno primerne ECAI oziroma primerne ECA, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank v standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 4,
(c)
dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale institucije, katerih vrednostni papirji imajo bonitetno oceno primerne ECAI, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do kreditnih institucij v standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3,
(d)
dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdali drugi subjekti, katerih vrednostni papirji imajo bonitetno oceno primerne ECAI, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do podjetij v standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3,
(e)
dolžniški vrednostni papirji s kratkoročno bonitetno oceno primerne ECAI, ki po pravilih za tehtanje kratkoročnih izpostavljenosti v standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3,
(f)
dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale institucije, katerih vrednostni papirji nimajo bonitetne ocene primerne ECAI, če izpolnjujejo merila iz četrtega odstavka tega člena,
(g)
enote investicijskih skladov, če izpolnjujejo merila iz petega in šestega odstavka tega člena,
(h)
lastniški vrednostni papirji ali zamenljive obveznice, vključeni v glavni indeks,
(i)
zlato.
(2)
Za namene točke (b) prvega odstavka tega člena dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni držav ali centralne banke, vključujejo:
(a)
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale enote centralne ravni držav ali centralne banke,
(b)
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale enote regionalne ali lokalne ravni držav, ki se v standardiziranem pristopu obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, na ozemlju katerih so ustanovljene,
(c)
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale osebe javnega sektorja, ki se v skladu s 14. členom sklepa o standardiziranem pristopu obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, na ozemlju katerih so ustanovljene,
(d)
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale multilateralne razvojne banke, za katere se v standardiziranem pristopu uporablja utež tveganja 0%,
(e)
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale mednarodne organizacije, za katere se v standardiziranem pristopu uporablja utež tveganja 0%.
(3)
Za namene točke (c) prvega odstavka tega člena dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale institucije, vključujejo:
(a)
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale institucije,
(b)
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale enote regionalne ali lokalne ravni države in ki se v standardiziranem pristopu ne obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države, na ozemlju katere so ustanovljene,
(c)
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale osebe javnega sektorja in ki se v standardiziranem pristopu obravnavajo kot izpostavljenosti do kreditnih institucij,
(d)
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale multilateralne razvojne banke, razen tistih, za katere se v standardiziranem pristopu uporablja utež tveganja 0%.
(4)
Dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale institucije, katerih vrednostni papirji nimajo bonitetne ocene primerne ECAI, se lahko upoštevajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem, če izpolnjujejo naslednja merila:
(a)
so uvrščeni v borzno trgovanje na priznani borzi,
(b)
iz njih izhajajoči dolg se v primeru stečaja izdajatelja ne poplačuje podrejeno,
(c)
vse preostale bonitetno ocenjene izdaje vrednostnih papirjev tega izdajatelja z enakimi pravicami glede prednosti pri poplačilu, za katere je na razpolago bonitetna ocena priznane ECAI, imajo bonitetno oceno primerne ECAI, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do institucij ali po pravilih za tehtanje kratkoročnih izpostavljenosti v standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3,
(d)
borznoposredniška družba nima nobenih informacij, ki bi kazale, da bi se izdaji lahko upravičeno dodelila nižja bonitetna ocena od navedene pod točko (c) tega odstavka,
(e)
borznoposredniška družba lahko dokaže, da je dolžniški vrednostni papir dovolj likviden.
(5)
Enote investicijskih skladov se lahko upoštevajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem, če izpolnjujejo naslednja merila:
(a)
njihova cena (borzni tečaj) je dnevno javno objavljena,
(b)
investicijski sklad je omejen na naložbe v instrumente, ki po prvem do četrtem odstavku tega člena veljajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem.
(6)
Če investicijski sklad za varovanje dovoljenih naložb uporablja (ali bi lahko uporabljal) izvedene finančne instrumente za zaščito pred tveganji, izhajajočimi iz naložb investicijskega sklada, to ne izključuje primernosti enot navedenega investicijskega sklada.
(7)
Če sta za vrednostni papir izdelani dve bonitetni oceni primernih ECAI, se za namene točk od (b) do (e) prvega odstavka tega člena uporablja manj ugodna bonitetna ocena. Kadar je za vrednostni papir izdelanih več kot dve bonitetni oceni primernih ECAI, se uporabita dve najugodnejši bonitetni oceni. Če se dve najugodnejši bonitetni oceni razlikujeta, se uporablja manj ugodna bonitetna ocena izmed obeh.
13. člen
(1)
Če borznoposredniška družba uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz tretjega poglavja tega sklepa, se poleg zavarovanja s finančnim premoženjem iz 12. člena tega sklepa kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem priznajo:
(a)
lastniški vrednostni papirji ali zamenljive obveznice, ki niso vključeni v glavni indeks, pač pa so uvrščeni v borzno trgovanje na priznani borzi,
(b)
enote investicijskih skladov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– njihova cena (borzni tečaj) je dnevno javno objavljena in
– investicijski sklad je omejen na naložbe v instrumente, ki so primerni za priznanje na podlagi od prvega do četrtega odstavka 12. člena tega sklepa, ter v postavke iz točke (a) tega odstavka.
(2)
Če investicijski sklad za varovanje dovoljenih naložb uporablja (ali bi lahko uporabljal) izvedene finančne instrumente za zaščito pred tveganji, izhajajočimi iz naložb investicijskega sklada, to ne izključuje primernosti enot navedenega investicijskega sklada.
14. člen
Ne glede na to, katero metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem uporablja borznoposredniška družba, morajo biti za priznanje učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem na zmanjšanje kreditnega tveganja izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a)
nizka korelacija:
– kreditna kvaliteta dolžnika in vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem ne smeta biti v bistveni pozitivni korelaciji,
– vrednostni papirji, katerih izdajatelj je dolžnik ali katera koli oseba iz skupine oseb, ki so povezane na način, določen v 56. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.; v nadaljevanju: ZGD-1), v kateri je tudi dolžnik, niso primerni. Ne glede na to pa se lahko kot primerne uporabljajo dolžnikove lastne izdaje kritih obveznic, ki ustrezajo definiciji iz 10. točke drugega odstavka 2. člena in 45. členu sklepa o standardiziranem pristopu, kadar so dane kot zavarovanje za posle začasne prodaje/začasnega odkupa. Hkrati mora biti izpolnjena zahteva iz prve alineje te točke,
(b)
pravna gotovost:
– borznoposredniška družba mora izpolnjevati vse pogodbene in zakonske zahteve v zvezi s prisilno izvršljivostjo zavarovanja s finančnim premoženjem po pravu, ki velja zanj, in sprejeti vse potrebne ukrepe, da to prisilno izvršljivost zagotovijo,
– borznoposredniška družba mora izvesti dovolj natančne pravne preglede, ki potrjujejo prisilno izvršljivost dogovorov o zavarovanjih s finančnim premoženjem po pravu, ki velja zanje. Da zagotovijo neprekinjeno prisilno izvršljivost, morajo po potrebi te preglede ponavljati,
(c)
operativne zahteve:
– borznoposredniška družba mora pravilno dokumentirati dogovore o zavarovanju s finančnim premoženjem, določeni morajo biti jasni in zanesljivi postopki za pravočasno unovčenje,
– borznoposredniška družba mora uveljaviti zanesljive postopke in procese za kontrolo tveganj iz naslova uporabe zavarovanj s finančnim premoženjem, vključno s:
i.
tveganjem neučinkovitosti ali zmanjšane učinkovitosti zavarovanj s finančnim premoženjem,
ii.
tveganjem v zvezi z vrednotenjem zavarovanj s finančnim premoženjem,
iii.
tveganjem v zvezi s prenehanjem zavarovanj s finančnim premoženjem ter
iv.
tveganjem koncentracije, ki nastane zaradi uporabe zavarovanj s finančnim premoženjem in medsebojnega vpliva med temi zavarovanji in celotnim profilom tveganosti borznoposredniške družbe,
– borznoposredniška družba mora imeti dokumentirane politike in prakse v zvezi z vrstami in obsegom zavarovanj s finančnim premoženjem, ki jih sprejema,
– borznoposredniška družba mora izračunavati tržno vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem in ga ustrezno prevrednotiti vsaj enkrat na šest mesecev ali kadar koli ima razloge za sum, da je nastopilo znatno zmanjšanje njegove tržne vrednosti,
– če je zavarovanje s finančnim premoženjem pri tretji osebi, mora borznoposredniška družba sprejeti primerne ukrepe, da zagotovi, da tretja oseba ločuje to zavarovanje od lastnih sredstev.
15. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem na zmanjšanje kreditnega tveganja, kadar borznoposredniška družba uporablja enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, mora biti poleg minimalnih zahtev iz 14. člena tega sklepa izpolnjena tudi dodatna minimalna zahteva, ki določa, da preostala zapadlost zavarovanja s finančnim premoženjem ni krajša od preostale zapadlosti izpostavljenosti.
2.1.3.2. Zavarovanje z nepremičninami v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF)
16. člen
(1)
Stanovanjske nepremičnine, ki so ali šele bodo v neposredni posesti lastnika oziroma upravičenca v primeru osebnega investicijskega podjetja (personal investment company) ali v neposredni posesti najemnika, in poslovne nepremičnine se lahko priznajo kot primerno zavarovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
vrednost nepremičnine ne sme biti bistveno odvisna od kreditne kvalitete dolžnika. Ta zahteva ne izključuje okoliščin, ko dejavniki izključno makroekonomske narave vplivajo na vrednost nepremičnine in na izpolnjevanje obveznosti dolžnika,
(b)
tveganost dolžnika ne sme biti bistveno odvisna od donosnosti zadevne nepremičnine ali projekta, ampak od zmogljivosti dolžnika, da poplača dolg iz drugih virov. Vračilo dolga kot tako ne sme biti bistveno odvisno od katerega koli denarnega pritoka, ki ga ustvarja zadevna nepremičnina, ki služi kot zavarovanje.
(2)
Borznoposredniška družba lahko kot primerno zavarovanje prizna tudi delnice v finskih stanovanjskonepremičninskih družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo, nanašajočo se na stanovanjske nepremičnine, ki so ali še bodo v neposredni posesti lastnika ali najemnika. Če so ti pogoji izpolnjeni, jih lahko obravnava kot zavarovanje s stanovanjskimi nepremičninami.
(3)
Kadar je izpostavljenost zavarovana s stanovanjsko nepremičnino, ki je na ozemlju druge države članice, izpolnjevanje kriterija iz točke (b) prvega odstavka tega člena ni potrebno, vendar le pod pogojem, da nadzorni organ iz države članice, v kateri je stanovanjska nepremičnina, dovoljuje tako izjemo.
(4)
Kadar je izpostavljenost zavarovana s poslovno nepremičnino, ki je na ozemlju druge države članice, izpolnjevanje kriterija iz točke (b) prvega odstavka tega člena ni potrebno, vendar le pod pogojem, da nadzorni organ iz države članice, v kateri se poslovna nepremičnina nahaja, dovoljuje tako izjemo.
17. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja z nepremičninami na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a)
pravna gotovost:
hipoteka ali druga pravica do poplačila iz vrednosti nepremičnine mora biti prisilno izvršljiva po pravu, ki velja za konkretno razmerje zavarovanja z nepremičnino v trenutku njegove sklenitve, in mora biti pravilno in pravočasno dokumentirana in vknjižena v javnih knjigah. Pogodbe morajo odražati nedvomno pravico borznoposredniške družbe na nepremičnini (izpolnjene so vse pravne zahteve za ustanovitev zavarovanja). Pogodba o zavarovanju in pravni postopki unovčitve zavarovanj z nepremičninami morajo borznoposredniški družbi omogočati unovčitev zavarovanja v razumnem času,
(b)
spremljanje vrednosti nepremičnin:
– borznoposredniška družba mora ob pridobitvi nepremičnine v zavarovanje pridobiti oceno njene vrednosti, ki jo izdela neodvisni cenilec, nato pa mora gibanje te vrednosti redno spremljati. Lastno oceno te vrednosti mora za poslovne nepremičnine izdelati najmanj enkrat letno, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Pogostejša izdelava lastnih ocen vrednosti je potrebna v primeru pomembnih sprememb pogojev na trgu. Za tako spremljanje gibanja vrednosti nepremičnine in za ugotavljanje, katere nepremičnine je treba prevrednotiti, se lahko uporabljajo statistične metode. Ponovno oceno neodvisnega cenilca je treba pridobiti vsakokrat, ko informacije kažejo, da bi se vrednost nepremičnine glede na splošne tržne cene lahko bistveno zmanjšala. Za posamične izpostavljenosti, ki presegajo 3 milijone evrov ali 5% kapitala borznoposredniške družbe in so zavarovane z nepremičninami, je treba ponovno oceno neodvisnega cenilca pridobiti vsaj vsaka tri leta,
– "neodvisni cenilec" je oseba, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje cenitve in ki je neodvisna od procesa odločanja o poslih, ki so zavarovani z nepremičninami; v primeru ocenjevanja vrednosti nepremičnin, ki so v Republiki Sloveniji, velja, da imajo potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje cenitve osebe, ki so pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin po zakonu, ki ureja revidiranje,
(c)
dokumentacija:
vrste stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, ki jih kot zavarovanje sprejema borznoposredniška družba, in njene kreditne politike v tej zvezi, morajo biti jasno dokumentirane,
(d)
zavarovanje:
borznoposredniška družba mora vzpostaviti postopke za spremljanje, da je nepremičnina, ki je prejeta v zavarovanje, primerno škodno zavarovana.
2.1.3.3. Zavarovanje z denarnimi terjatvami v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF)
18. člen
(1)
Denarne terjatve, povezane s komercialnimi posli ali posli z originalno zapadlostjo največ eno leto, se lahko upoštevajo kot primerno zavarovanje. Denarne terjatve, ki veljajo za primerna kreditna zavarovanja, ne vključujejo tistih, ki so povezane z listinjenjem, podudeležbami, kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali zneski, ki jih dolgujejo osebe, povezane z borznoposredniško družbo na način, določen v 56. členu ZGD-1.
(2)
Podudeležba iz prejšnjega odstavka pomeni pogodbo, s katero banka drugi kreditni instituciji proda del že črpanega kredita.
19. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja z denarnimi terjatvami na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a)
pravna gotovost:
– pravni mehanizem, s katerim se zagotavlja zavarovanje z denarnimi terjatvami, mora borznoposredniški družbi zagotavljati nedvomno pravico iz tega zavarovanja,
– borznoposredniška družba mora sprejeti vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev lokalnega pravnega reda glede prisilne izvršljivosti pravic iz zavarovanja. Vzpostavljen mora biti okvir, ki omogoča posojilodajalcu, da na denarnih terjatvah, prejetih v zavarovanje, pridobi pravico z najboljšim vrstnim redom, razen če boljši vrstni red drugih – privilegiranih – upravičencev temelji na zakonu ali podzakonskih predpisih,
– borznoposredniška družba mora opraviti zadosten pravni pregled, ki potrjuje prisilno izvršljivost zavarovanja z denarnimi terjatvami po pravu, ki velja zanj,
– dogovori o zavarovanju z denarnimi terjatvami morajo biti primerno dokumentirani, obstajati morajo jasni in zanesljivi postopki za njihovo pravočasno unovčenje. Postopki borznoposredniške družbe morajo zagotavljati upoštevanje pravnih pogojev v zvezi z ugotavljanjem neplačila dolžnika in pravočasnim unovčenjem zavarovanja z denarnimi terjatvami. V primeru finančnih težav ali neplačila kreditojemalca mora biti borznoposredniška družba pravno upravičena prodati ali odstopiti denarne terjatve tretjim osebam brez soglasja dolžnikov po teh denarnih terjatvah,
(b)
upravljanje s tveganji:
– borznoposredniška družba mora imeti zanesljiv proces za ugotavljanje kreditnega tveganja, povezanega z denarnimi terjatvami, pridobljenimi za zavarovanje svoje izpostavljenosti. Tak proces mora med drugim vsebovati analize kreditojemalčevega poslovanja in gospodarske dejavnosti ter vrst strank, s katerimi kreditojemalec posluje. Če se borznoposredniška družba opira na kreditojemalčevo oceno kreditne sposobnosti njegovih strank, mora pregledati kreditojemalčevo kreditno prakso, da preveri njeno zanesljivost in verodostojnost,
– presežek med vrednostjo denarnih terjatev, pridobljenih za zavarovanje, in zneskom izpostavljenosti mora odražati vse ustrezne dejavnike, vključno s stroški unovčenja, koncentracijo znotraj skupine denarnih terjatev, ki jih je v zavarovanje dal posamezni kreditojemalec, in potencialno tveganje koncentracije znotraj celotne izpostavljenosti borznoposredniške družbe, ki ni zajeto s splošno metodologijo borznoposredniške družbe. Borznoposredniška družba mora ohranjati neprekinjen proces spremljanja, ki ustreza tej obliki zavarovanja. Poleg tega mora redno pregledovati skladnost s kreditnimi klavzulami, okolijskimi omejitvami in drugimi predpisi,
– denarne terjatve, ki jih da v zavarovanje kreditojemalec, morajo biti razpršene in ne smejo biti v čezmerni korelaciji s kreditojemalcem. Če obstaja bistvena pozitivna korelacija, morajo biti spremljajoča tveganja ustrezno upoštevana pri določanju presežka v zavarovanje danih denarnih terjatev nad izpostavljenostjo,
– denarne terjatve do pravnih ali fizičnih oseb, ki so podrejene dolžniku (vključno z zaposlenimi pri teh osebah), se ne priznajo za instrument zavarovanja,
– borznoposredniška družba mora imeti dokumentiran proces za izterjavo plačil iz naslova denarnih terjatev, kadar dolžniki po terjatvah, danih v zavarovanje, zamujajo s plačili ali pride do njihovega neplačila. Vzpostavljeni morajo biti za izterjavo potrebni mehanizmi, tudi če borznoposredniška družba pričakuje, da bo kreditojemalec sam izterjal zastavljene denarne terjatve.
2.1.3.4. Zavarovanje s premičninami v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF)
20. člen
(1)
Zavarovanja s premičninami se lahko upoštevajo kot primerna, če izpolnjujejo naslednja dva pogoja:
(a)
obstoj likvidnih trgov za prodajo teh zavarovanj na hiter in ekonomsko učinkovit način,
(b)
obstoj dobro uveljavljenih, javno dostopnih tržnih cen za ta zavarovanja. Borznoposredniška družba mora biti tudi sposobna dokazati, da neto cene, ki jih doseže ob unovčenju teh zavarovanj, znatno ne odstopajo od tržnih cen.
(2)
Šteje se, da sta pogoja iz prvega odstavka tega člena izpolnjena pri naslednjih vrstah premičnin:
(a)
osebna in tovorna vozila,
(b)
ladje, jadrnice, letala,
(c)
blago, s katerim se trguje na organizirani borzi,
(d)
premičnine, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin po Uredbi o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin ali v podoben register po vsebinsko enakovrednih predpisih drugih držav.
21. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja s premičninami na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a)
dogovor o zavarovanju mora biti pravno učinkovit ter prisilno izvršljiv po pravu, ki velja zanj, in mora borznoposredniški družbi omogočati unovčenje vrednosti nepremičnine v razumnem času,
(b)
razen dovoljenih privilegiranih terjatev iz druge alineje točke (a) 19. člena tega sklepa so dovoljene samo tiste pravice na predmetih zavarovanja, ki imajo najboljši vrstni red. Borznoposredniška družba mora tako imeti prednost do prihodkov iz unovčitve zavarovanja pred vsemi drugimi posojilodajalci,
(c)
vrednost premičnine je treba redno spremljati, najmanj pa enkrat letno. Pogostejše spremljanje je potrebno, če se razmere na trgu zelo spreminjajo,
(d)
kreditna pogodba mora vključevati natančen opis zavarovanja in natančno specifikacijo načina in pogostosti prevrednotenja,
(e)
vrste zavarovanja s premičninami, ki jih sprejema borznoposredniška družba, ter politike in prakse za ustrezen obseg vsake vrste zavarovanja glede na znesek izpostavljenosti je treba jasno dokumentirati v notranjih kreditnih politikah in postopkih, ki morajo biti na razpolago za preverjanje,
(f)
zahteve glede zavarovanja, ki so opredeljene v kreditnih politikah borznoposredniške družbe, morajo ustrezati:
– znesku izpostavljenosti,
– zmožnosti hitrega unovčenja zavarovanja,
– zmožnosti objektivnega določanja cene ali tržne vrednosti,
– pogostosti, s katero je mogoče hitro pridobiti oceno vrednosti (vključno s strokovno oceno ali vrednotenjem), in
– nestanovitnosti ali nadomestku za nestanovitnost vrednosti zavarovanja,
(g)
začetno vrednotenje in prevrednotenje morata v celoti upoštevati vsa morebitna poslabšanja ali zastarelost zavarovanja. Posebno pozornost je treba pri vrednotenju in prevrednotenju namenjati učinkom minevanja časa na zavarovanja, ki so občutljiva za modo ali datum,
(h)
borznoposredniška družba mora imeti pravico do fizičnega pregleda premičnin. Vzpostavljene morajo biti politike in postopki, ki obravnavajo uresničevanje pravice do fizičnega pregleda,
(i)
borznoposredniška družba mora vzpostaviti postopke za spremljanje, ali so premičnine, sprejete v zavarovanje, primerno škodno zavarovane.
2.1.3.5. Obravnavanje izpostavljenosti iz naslova zakupa kot zavarovane s premoženjem v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF)
22. člen
Izpostavljenosti iz naslova poslov, s katerimi borznoposredniška družba daje v zakup določene stvari tretji stranki, se obravnavajo enako kot krediti, zavarovani s temi stvarmi (pri izračunu učinkov se upoštevajo določbe 98. člena tega sklepa).
23. člen
Za obravnavo izpostavljenosti iz naslova poslov zakupa kot zavarovanih s stvarmi, danimi v zakup, morajo biti izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a)
za priznavanje stvari, danih v zakup, kot zavarovanja s premoženjem morajo biti izpolnjene minimalne zahteve iz 17. oziroma 21. člena tega sklepa,
(b)
zakupodajalec mora vzpostaviti zanesljivo upravljanje s tveganji glede na uporabo, za katero so bile stvari dane v zakup, njihovo starost in načrtovano trajanje uporabe, vključno z ustreznim spremljanjem njihove vrednosti,
(c)
vzpostavljen mora biti zanesljiv pravni okvir, ki določa zakupodajalčevo pravno lastništvo sredstva in njegovo zmožnost pravočasnega uresničevanja pravic, ki jih ima kot lastnik, in
(d)
razlika med neamortiziranim zneskom vrednosti stvari in njeno tržno vrednostjo ne sme biti tako velika, da bi bilo kreditno zavarovanje precenjeno – če to ni bilo upoštevano že pri izračunu LGD.
2.1.4. Drugo stvarno kreditno zavarovanje
2.1.4.1. Vložena denarna sredstva ali denarju podobni instrumenti pri tretji instituciji
24. člen
Vložena denarna sredstva ali denarju podobni instrumenti, ki so pri tretji instituciji na neskrbniški pogodbeni osnovi in so zastavljeni borznoposredniški družbi, se lahko upoštevajo kot primerno kreditno zavarovanje.
25. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja z vloženimi denarnimi sredstvi ali denarju podobnimi instrumenti pri tretji instituciji na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje minimalne zahteve: