TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "1. Ugotovi se, da sta toženca L. M., , Ljubljana, in S. M., Ljubljana, motila krajane naselja ...nad klancem ob avtocesti v posesti pešpoti preko parcele 1460/2, vpisane pri vložku 1342 k.o.

, s tem da sta 28.8.1992 postavila ograjo, v naslednjih dneh pa skopala jarek in jame ter navozila odpadni material in s tem onemogočila uporabo te pešpoti.

Nadalje se ugotovi, da je tožena stranka vnovič motila tožečo stranko v zadnji dejanski mirni posesti pešpoti pri ulici ... na zemljišču parc.št. 1460/2 in parc.št. 1459/2 k.o. ..., s tem da je dne 16.10.1993 v popoldanskih urah z najetim voznikom traktorja s prikolico razložila dve polni prikolici odpadnih strešnikov, s čimer je tožeči stranki onemogočila hojo po navedeni poti.

2. Toženca sta dolžna v 8-dnevnem roku vzpostaviti prejšnje stanje, kakršno je bilo pred motenjem, in sicer tako, da odstranita ograjo, zasujeta jarek in jame ter odpeljeta navožen odpadni in gradbeni material in omogočita uporabo pešpoti, ki teče vzporedno ob ograji avtoceste, in zasadita manjkajoče drevje drevoreda ob avtocestni ograji v roku dveh mesecev, vse pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna vzpostaviti prejšnje dejansko stanje s tem, da s poti pri ulici ... na zemljišču parc.št. 1460/2 in parc.št.

1459/2 k.o. ... odstrani vse navožene odpadne strešnike, v roku 8 dni pod izvršbo.

3. Toženi stranki se v bodoče prepoveduje vsako tako ali podobno motitveno ravnanje pod pretnjo denarne kazni, vse pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 425.140,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.7.1999 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo." Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 62.775,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.12.1999 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

 

Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.