Pravilnik o bivanju v dijaških domovih

1379. Pravilnik o bivanju v dijaških domovih

Na podlagi drugega in sedmega odstavka 29. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 68/17), drugega in sedmega odstavka 59. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06 in 68/17) in za izvrševanje šestindvajsete alineje sedmega odstavka 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj) in drugega odstavka 41. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13) ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdaja

P R A V I L N I K
o bivanju v dijaških domovih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

S tem pravilnikom se urejajo pogoji in postopek sprejema in bivanja v javnih dijaških domovih, postopki uresničevanja in varstva pravic in obveznosti dijakov in študentov višjih šol, ki bivajo v njih, ter dokumentacija, ki se nanaša na dejavnost dijaških domov.

(2)

Ta pravilnik se uporablja tudi v dijaških domovih, ki so organizirani v okviru šol oziroma drugih zavodov.

(3)

Določbe tega pravilnika se uporabljajo v zasebnih dijaških domovih, ki se financirajo iz javnih sredstev za izvajanje javne službe.

2. člen

(pravica bivanja v dijaškem domu)

(1)

Pravico bivanja v dijaškem domu ima dijak, ki je redno ali izredno vpisan v srednjo šolo, oziroma udeleženec izobraževanja odraslih, ter študent višje strokovne šole, ki je sprejet v dom v skladu s pogoji in po postopku, določenim s tem pravilnikom.

(2)

Dijak, ki je redno vpisan v srednjo šolo in biva v dijaškem domu, je vključen v Vzgojni program za dijaške domove.

(3)

Če po sprejemu dijakov oziroma študentov višjih strokovnih šol ostanejo še prosta mesta, dijaški dom lahko sprejme študente visokošolskih zavodov, ki jih razporedijo organi, pristojni za sprejem v študentske domove v visokošolskih središčih, v skladu s predpisi o sprejemanju študentov v študentske domove. Pogoji bivanja in način uresničevanja pravic in obveznosti študentov visokošolskih zavodov se uredijo z domskimi pravili v skladu s predpisi, ki veljajo za bivanje v študentskih domovih.

(4)

Za druge osebe, ki bivajo v dijaškem domu pod posebnimi pogoji oziroma dnevno obiskujejo določene interesne dejavnosti ali druge aktivnosti, se pogoji in pravila bivanja uredijo z domskimi pravili.

(5)

Če dijaški dom med šolskim letom v nezasedene nastanitvene zmogljivosti nastani osebe, ki nimajo statusa dijaka oziroma študenta, določi pogoje bivanja v skladu z domskimi pravili, tako da zagotovi nemoteno bivanje in izvajanje pravic in obveznosti dijakov in študentov v dijaškem domu v skladu s predpisi.

II. SPREJEM IN BIVANJE

A) Postopek sprejema v dijaški dom

3. člen

(razpisni postopek)

(1)

Dijaški dom določi posebej za dijake in posebej za študente višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: študenti) število prostih mest za sprejem novincev za naslednje šolsko oziroma študijsko leto in si k temu pridobi soglasje ministra, pristojnega za dijaške domove (v nadaljnjem besedilu: minister).

(2)

Ministrstvo, pristojno za dijaške domove (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), javno objavi skupen razpis prostih mest v vseh dijaških domovih sočasno z razpisom za vpis v srednje oziroma višje strokovne šole.

(3)

K morebitni naknadni spremembi števila prostih mest za dijake novince, ki se vpišejo do zaključka prijavno vpisnega postopka v dijaških domovih, v skladu z roki, določenimi z razpisom, si mora dijaški dom pridobiti soglasje ministra.

(4)

Dijaški dom izvaja informativne dneve, na katerih kandidate seznani s pogoji bivanja v njem, praviloma sočasno, kot jih izvajajo šole.

(5)

Prijavno vpisni postopek poteka v skladu z roki, določenimi z razpisom. Kandidat se prijavi v en dijaški dom, kasneje pa lahko prijavo prenese v drug dijaški dom. Kandidat se prijavi na obrazcu, ki ga določi minister (v nadaljnjem besedilu: prijavnica) in objavi na spletni strani ministrstva.

(6)

Dijaški dom sprejme kandidata tudi zunaj rokov iz tega člena, če ima prosto mesto.

4. člen

(postopek sprejema)

(1)

Pred sprejemom kandidata dijaški dom preveri, ali ima prijavljeni kandidat status dijaka oziroma študenta. Podatek o statusu dijaka oziroma študenta si pridobi neposredno iz uradnih evidenc oziroma od šole.

(2)

Dijaški dom odloči o sprejemu kandidata v dijaški dom v osmih dneh po končanem vpisnem postopku v šolo.

(3)

Kandidata se o sprejemu obvesti tako, da se mu vroči sklep najpozneje naslednji dan po opravljenem sprejemnem postopku. Če ga kandidat ne prevzame v dijaškem domu v tem roku, se mu ga najpozneje naslednji dan pošlje priporočeno po pošti.

(4)

V sklepu se za kandidate, ki niso sprejeti, navedejo razlogi za nesprejem in možnost pritožbe zoper odločitev o izbiri.

(5)

Kandidatu, ki je sprejet v dijaški dom, se skupaj s sklepom vroči oziroma pošlje v podpis tudi pogodba o bivanju v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: nastanitvena pogodba).

5. člen

(postopek in merila izbire ob omejitvi sprejema)

(1)

Če je prijav do izteka roka za prenos prijav, določenem v razpisu, več, kot je prostih mest, se kandidati izberejo na podlagi meril, določenih z zakonom, ki ureja gimnazijsko izobraževanje, in zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje.

(2)

Število točk za posamezna merila iz prvega odstavka določi minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom.

(3)

V izbirnem postopku sodelujejo kandidati, ki so vpisani v srednjo šolo. Pred začetkom izbirnega postopka dijaški dom preveri, ali ima kandidat status dijaka. Podatek o statusu dijaka si pridobi neposredno iz uradnih evidenc oziroma od šole.

(4)

Prijavljeni kandidati se uvrstijo na izbirni seznam glede na doseženo število točk v skladu z veljavnimi merili za izbiro ob omejitvi vpisa.

(5)

Skladno z zakonom, ki ureja organiziranost in delo v policiji, zakonom, ki ureja posebne pravice žrtev v vojni za Slovenijo ter zakonom, ki ureja službo v slovenski vojski, so dijaki, otroci padlih umrlih policistov, vojakov oziroma veteranov izvzeti iz izbirnega postopka.

(6)

Če je na koncu izbirnega seznama več kandidatov z enakim številom točk, se število izbranih kandidatov zmanjša do prvega kandidata z različnim številom točk. Ne glede na prejšnji stavek lahko dijaški dom poveča število izbranih kandidatov do prvega kandidata z različnim številom točk, če to dopuščajo kadrovske in prostorske zmogljivosti šole in s tem soglaša ministrstvo.

(7)

Če po zaključenem izbirnem postopku ostanejo prosta mesta, dijaški dom uvrsti naslednjega kandidata z izbirnega seznama glede na doseženo število točk. Uvrščenega kandidata o tem takoj obvesti.

(8)

Izbirni postopek izvede komisija strokovnih delavcev, ki jo imenuje ravnatelj. O izbiri odloči ravnatelj na predlog komisije. Postopek izbire vključno z odločitvijo ravnatelja se zaključi najkasneje v osmih dneh od izteka roka za prenos prijav.

(9)

Izbranega kandidata se obvesti o sprejemu tako, da se mu vroči sklep o sprejemu v dijaški dom najpozneje naslednji dan po zaključku izbirnega postopka. Če ga kandidat ne prevzame v dijaškem domu v tem roku, se mu ga najpozneje naslednji dan pošlje priporočeno po pošti.

(10)

V sklepu o sprejemu se za kandidate, ki niso sprejeti, navedejo razlogi za nesprejem in možnost pritožbe zoper odločitev o izbiri.

(11)

Kandidatu, ki je sprejet v dijaški dom, se skupaj s sklepom vroči oziroma pošlje v podpis tudi pogodba o bivanju v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: nastanitvena pogodba).

(12)

Kandidat, ki ni bil izbran, in kandidat, ki ob začetku izbirnega postopka ni izpolnjeval pogojev iz drugega odstavka tega člena, se lahko prijavi v dijaški dom, ki ima še prosta mesta.

6. člen

(sklenitev nastanitvene pogodbe)

(1)

Dijaški dom sklene nastanitveno pogodbo z vsakomer, kogar sprejme v dijaški dom praviloma pred nastanitvijo.

(2)

Nastanitvena pogodba se sklene za obdobje trajanja izobraževalnega oziroma študijskega programa, v katerega se je kandidat vpisal, razen če se pogodbeni stranki ne sporazumeta o krajšem obdobju bivanja v dijaškem domu.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se s študenti visokošolskih zavodov nastanitvena pogodba sklene pod pogoji, ki veljajo za njihovo bivanje v študentskih domovih.

(4)

Nastanitvena pogodba se podpiše v 15 dneh po prejemu sklepa o sprejemu v dijaški dom. Če kandidat v tem roku ne podpiše nastanitvene pogodbe, se šteje, da ne želi bivati v dijaškem domu, v katerega je bil sprejet, in se o tem izda ugotovitveni sklep.

(5)

Nastanitveno pogodbo za mladoletnega dijaka podpišejo poleg njega še njegovi starši oziroma zakoniti zastopnik (v nadaljnjem besedilu: starši) ali njihov pooblaščenec, za polnoletnega dijaka oziroma študenta pa se poleg njih podpišejo še starši ali druga polnoletna zaposlena oseba kot pogodbeni porok.

7. člen

(vsebina nastanitvene pogodbe)

(1)

Z nastanitveno pogodbo se uredijo medsebojne pravice in obveznosti, ki se nanašajo na pogoje bivanja v dijaškem domu, cena oskrbnine oziroma drugih stroškov bivanja in način njenega plačevanja.

(2)

V nastanitveni pogodbi se lahko še:

-

določijo dnevi prisotnosti oziroma odsotnosti (med vikendom, prazniki, šolskimi počitnicami in podobno) v skladu s šolskim oziroma študijskim koledarjem,

-

uredi način sodelovanja s starši dijaka in njihova pooblastila dijaškemu domu iz 25. člena tega pravilnika,

-

določi način uporabe osebnih stvari (na primer: računalnika in podobne opreme v dijaškem domu) v skladu z domskimi pravili in

-

uredijo druge zadeve, ki so pomembne za bivanje v dijaškem domu.

(3)

Sestavni del nastanitvene pogodbe so lahko tudi druge priloge, ki jih dijaški dom določi z domskimi pravili.

8. člen

(posebne prilagoditve pogojev bivanja)

Na predlog dijaka oziroma študenta, staršev ali strokovnih služb dijaškega doma ali drugih pristojnih institucij lahko dijaški dom sklene z dijakom in starši oziroma študentom poseben dogovor o načinu izvajanja določenih medsebojnih pravic in obveznosti. Dogovor se sklene v pisni obliki in je sestavni del nastanitvene pogodbe. Z nastanitveno pogodbo se lahko določijo tudi posebni pogoji oziroma prilagoditve bivanja v dijaškem domu, ki štejejo za nadstandardne storitve in se dodatno plačujejo.

B) Stroški bivanja v dijaškem domu

9. člen

(stroški bivanja)

Stroški bivanja v dijaškem domu se krijejo iz:

-

oskrbnine, sestavljene iz stroškov nastanitve, stroškov živil in drugih stroškov, povezanih s prehrano (režija),

-

prihodkov iz državnega in občinskega proračuna za izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti v domu in investicijsko vzdrževanje ter

-

drugih virov.

10. člen

(oskrbnina)

(1)

Z oskrbnino se krijejo stroški za nastanitev in prehrano dijaka ter stroški nastanitve za študenta v dijaškem domu.

(2)

Dijak, ki se redno izobražuje in študent plačuje oskrbnino, ki se določi v skladu z 11. členom tega pravilnika.

(3)

Druge osebe, ki bivajo v dijaškem domu, plačujejo stroške nastanitve oziroma prehrane, po ceniku, ki ga določi dijaški dom.

11. člen

(postopek določitve oskrbnine)

(1)

Izhodiščno ceno oskrbnine določi minister na predlog komisije za določanje oskrbnine v dijaških domovih (v nadaljnjem besedilu: komisija za oskrbnino).

(2)

Komisijo za oskrbnino imenuje minister za štiri leta in ima sedem članov: dva predstavnika skupnosti dijaških domov, tri predstavnike strokovnih institucij s področja šolstva, zdravstva in socialnih zadev in dva predstavnika ministrstva. Strokovno-tehnična opravila zanjo opravlja strokovna služba ministrstva.

(3)

Komisija za oskrbnino oblikuje predlog izhodiščne cene oskrbnine in predlog soglasja ministra k nadstandardni ceni oskrbnine.

(4)

Izhodiščna cena oskrbnine se določi na podlagi standardov in normativov, določenih za posamezne stroške glede na strukturo stroškov bivanja in prehrane v dijaškem domu.

(5)

Ceno oskrbnine določi svet dijaškega doma in lahko odstopa od izhodiščne cene največ za 10 odstotkov glede na dejanske stroške.

(6)

Cena oskrbnine lahko iz utemeljenih razlogov odstopa od izhodiščne cene tudi za več kot 10 odstotkov, če s tem soglaša minister. V tem primeru je treba v vlogi za soglasje utemeljiti razloge za odstopanje od izhodiščne cene oskrbnine.

(7)

Poleg oskrbnine svet dijaškega doma določi tudi cene vseh storitev in jih javno objavi.

12. člen

(plačevanje oskrbnine)

(1)

Stroški oskrbnine se plačujejo mesečno.

(2)

V okviru oskrbnine se stroški živil zaračunavajo le za dneve pouka v šolskem letu v skladu s šolskim koledarjem. Stroški živil se zmanjšajo za predvidene obroke prehrane za vse dni odsotnosti, če dijak odsotnost napove vsaj dan prej, in sicer do ure, ki jo določi dijaški dom z domskimi pravili.

(3)

V okviru oskrbnine se dijaku v času trajanja pouka v šolskem letu, stroški, povezani s prehrano (režija), in stroški nastanitve, zaračunavajo za cel mesec, ne glede na dejansko prisotnost v dijaškem domu. Dijaški dom dijaku zmanjša te stroške zaradi daljše odsotnosti, če je tako določeno s cenikom.

(4)

V okviru oskrbnine se študentu v času pedagoškega dela in izpitnem obdobju v študijskem letu, stroški nastanitve zaračunavajo za cel mesec, ne glede na dejansko prisotnost v dijaškem domu. Dijaški dom študentu zmanjša te stroške zaradi daljše odsotnosti, če je tako določeno s cenikom.

13. člen

(sofinanciranje oskrbnine)

(1)

Do subvencije oskrbnine je upravičen tisti starš, ki je kot podpisnik nastanitvene pogodbe zavezan plačevati oskrbnino za dva ali več otrok in sicer za drugega in naslednje otroke, ki sočasno bivajo v istem ali drugem dijaškem domu. Pravica do subvencije oskrbnine pripada upravičencu ves čas sočasnega bivanja več kot enega otroka v dijaškem domu, če so izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je bila pridobljena ta pravica.

(2)

Do subvencije oskrbnine so upravičeni starši otrok, ki imajo status rednega ali izrednega dijaka, ki biva v dijaškem domu, če oskrbnino za njih plačuje isti starš.

(3)

Sredstva za subvencionirane oskrbnine otrok zagotavlja ministrstvo javnim dijaškim domovom in zasebnim dijaškim domovom, ki so vpisani v razvid vzgojno-izobraževalnih zavodov v skladu z zakonom. Višino subvencije vsako leto določi minister s sklepom.

(4)

Dijaški dom izvede ugotovitveni postopek, v katerem preveri podatke iz prijavnice in priloge k prijavnici ter izda odločbo o upravičenosti do subvencije oskrbnine v skladu s prvim odstavkom tega člena. Dijaški dom si pridobi podatke neposredno iz uradnih evidenc oziroma od drugega dijaškega doma oziroma drugega pristojnega organa, ki razpolaga s podatki, ki jih mora preveriti. Dijaški domovi se med seboj neposredno obveščajo o podatkih, potrebnih za odločanje o pravici do subvencije.

(5)

Odločba o subvenciji se glasi na ime dijaka, ki bo dijaškem domu predvidoma bival krajši čas in jo izda tisti dijaški dom, v katerem biva ta dijak.

(6)

Dijaški dom vodi evidenco upravičencev do subvencionirane oskrbnine, ki poleg podatkov o dijakih, ki jih vodi v skladu s predpisi vsebuje še podatke o poteku postopka in izdani odločbi ter dokazilih v zvezi s subvencioniranjem oskrbnine.

(7)

Dijaški dom je dolžan sproti paziti na upravičenost do subvencije oskrbnine in sporočati vsako spremembo oziroma druge okoliščine, ki vplivajo na subvencijo oskrbnine oziroma na uresničevanje te pravice.

C) Splošni pogoji bivanja v dijaškem domu

14. člen

(naloge dijaškega doma)

Naloge dijaškega doma so zlasti:

-

zagotavljati nastanitev, prehrano in vzgojno izobraževalno delo z dijaki v času bivanja v njem,

-

določiti pogoje bivanja, organiziranost in način dela in jih predstaviti zainteresirani javnosti,

-

določiti domska pravila in

-

sodelovati s šolo, v kateri se dijak izobražuje in starši dijaka in drugimi, za vzgojno-izobraževalno delo pomembnimi institucijami.

15. člen

(domska pravila)

(1)

Z domskimi pravili, ki se javno objavijo, se uredijo zlasti:

1.

pogoji bivanja v dijaškem domu,