TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se toženki naloži povrniti 695,92 EUR manj tožničinih pravd­nih stroškov, v vsem ostalem pa se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stop­nje v I. točki izreka in v nespremenjenem delu II. točke izreka potrdi.

II. Pritožnica trpi pritožbene stroške sama, tožnici pa mora povrniti 612 EUR strošk0v z odgovorom na pritožbo, v 15 dneh, če zamudi, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od izteka navedenega doka do plačila.

Sodišče lahko ohranja zvestobo 8. členu ZPP, tudi kadar pri utemeljevanju svoje dokazne ocene o obstoju nekega dejstva čisto vseh dokazov, ki jih je v zvezi s tem dejstvom izvedlo, v obrazložitvi sodbe izrecno ne analizira ali sploh omeni. To namreč še ne pomeni, da jih ni upoštevalo. Ali je ravnalo pravilno, bo odvisno od vsebine in kakovosti dokazov, ki jih je imelo pred seboj, in od okoliščin zadeve.

Ne bi bilo prav, da bi v vseh primerih zastaranje steklo natanko prvi dan po dnevu, ko je upnik smel terjati izpolnitev. Včasih namreč upnik potrebuje določen čas, da zbere elemente, od katerih je odvisno, natanko kaj ali koliko sme terjati od dolžnika.

V primerih, v katerih je zanesljivo, da stranka, ki je zavezanka za plačilo DDV in ki sme DDV, ki ga je plačala ali morala plačati svojemu pooblaščencu, ki je ravno tako zavezanec za ta davek, upoštevati kot odbitno postavko (kot "vstopni DDV") pri obračunu svoje davčne obveznosti, tega ni upravičena prejeti še od nasprotne stranke. Ker si sme DDV odbiti, to v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP ni potreben strošek, ki bi ga morala nositi njena pravdna nasprotnica.