Akt o preventivnem načrtu ukrepov pri oskrbi z...

1805. Akt o preventivnem načrtu ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom

Na podlagi prvega odstavka 408. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) in za izvajanje 4. člena Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 1) Agencija za energijo izdaja

A K T
o preventivnem načrtu ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom

1. člen

(vsebina)

(1)

S tem aktom se določajo ukrepi za odpravo ali zmanjšanje ugotovljenih tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: plin) v Republiki Sloveniji, za izvajanje 4. in 5. člena Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 994/2010).

(2)

S tem aktom se v skladu z drugim pododstavkom prvega odstavka 8. člena Uredbe (EU) št. 994/2010 določajo zavezana podjetja plinskega gospodarstva in njihove obveznosti v zvezi z zagotavljanjem standarda oskrbe.

(3)

Sestavni del tega akta so tudi:

-

Priloga 1, ki določa rezultate ocene tveganja in oceno razvoja doseganja infrastrukturnega standarda;

-

Priloga 2, ki določa obveznosti podjetij plinskega gospodarstva in drugih organov in podatke o vseh obveznostih javnih služb, povezanih z zanesljivostjo oskrbe s plinom in

-

Priloga 3, ki določa informacije o obstoječih in prihodnjih medsebojnih povezavah, vključno s tistimi, ki omogočajo dostop do plinskega omrežja Evropske unije, čezmejnih pretokih, čezmejnem dostopu do skladišč in fizični zmogljivosti za prenos plina v obe smeri, zlasti v izrednih razmerah.

2. člen

(pomen izrazov)

V tem aktu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-

dolgoročno načrtovanje: pomeni dolgoročno načrtovanje oskrbovalnih in prenosnih zmogljivosti podjetij plinskega gospodarstva za zadostitev povpraševanja po plinu iz sistema, z namenom zagotoviti raznolike dobavne vire in zanesljivo oskrbo odjemalcev;

-

končni odjemalec: pomeni odjemalca, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi in kupuje plin za svojo lastno rabo;

-

operater distribucijskega sistema: pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnost distribucije plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji plina;

-

operater prenosnega sistema: pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost prenosa plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po transportu plina;

-

operater sistema: je operater prenosnega sistema ali operater distribucijskega sistema;

-

podjetje plinskega gospodarstva: pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja vsaj eno od naslednjih dejavnosti: pridobivanje, prenos, distribucija, dobava, nakup ali skladiščenje plina, vključno z UZP, ki je odgovorna za komercialne, tehnične ali vzdrževalne naloge, povezane s temi dejavnostmi, vendar ne vključuje končnih odjemalcev;

-

pristojni organ: je Agencija za energijo;

-

zaščiteni odjemalci: so poleg gospodinjskih odjemalcev, ki so priključeni na distribucijski sistem, tudi osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem, kot so določene v drugem odstavku 168. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14; v nadaljnjem besedilu: EZ-1).

3. člen

(obveznosti podjetij plinskega gospodarstva in drugih organov)

(1)

Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov morajo zagotavljati ustrezne zmogljivosti na meji med sosednjimi prenosnimi in distribucijskimi sistemi za zagotavljanje prenosa za zanesljivost oskrbe s plinom ter sodelovati z operaterji teh sistemov pri izmenjavi podatkov in usklajenem delovanju v primeru ogrožene zanesljivosti oskrbe s plinom.

(2)

Ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom morajo podjetja plinskega gospodarstva uporabljati pregledno in nediskriminatorno, tako da ne kršijo pravil notranjega trga s plinom, določenih s predpisi Evropske unije.

(3)

Obveznosti podjetij plinskega gospodarstva in drugih organov ter obveznosti javnih služb, povezanih z zanesljivostjo oskrbe s plinom, so določene v Prilogi 2 tega akta.

4. člen

(zagotavljanje nadomestnih prenosnih poti)

(1)

Dobavitelj, ki dobavlja plin zaščitenim odjemalcem, mora v primeru razglasitve stopnje izrednih razmer v skladu z aktom, ki ureja načrt za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom, biti sposoben na poziv pristojnega organa zagotavljati dobavo potrebnih dnevnih količin za svoje zaščitene odjemalce skozi zahodno vstopno točko v Republiko Slovenijo. Potrebne dnevne količine za svoje zaščitene odjemalce lahko dobavitelj zaščitenim odjemalcem zagotavlja tudi s pomočjo alternativnih virov energije.

(2)

Dobavitelj zaščitenim odjemalcem lahko obveznost iz prejšnjega odstavka izpolni tudi skupaj s svojim dobaviteljem.

(3)

Dobavitelji zaščitenim odjemalcem vsako leto, najkasneje do 31. avgusta za naslednje enoletno obdobje, ki se začne s 1. oktobrom, pristojnemu organu posredujejo postopke oziroma dokumente, po katerih bodo izpolnili obveznosti iz prvega odstavka. V primeru neustreznosti predloženih postopkov oziroma dokumentov pristojni organ od dobaviteljev zaščitenim odjemalcem zahteva, da v roku 14 dni od prejema zahteve ustrezno dopolnijo oziroma spremenijo predlagane postopke oziroma dokumente za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka.

5. člen

(infrastrukturni standard)

(1)

Vsaka nova infrastruktura za prenos mora izboljšati zanesljivost oskrbe z razvojem dobro povezanega omrežja, vključno po potrebi z zadostnim številom čezmejnih vstopnih in izstopnih točk glede na tržno povpraševanje in ugotovljena tveganja.