TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba in sklep sodišča prve stopnje delno razveljavita:

- v točki I/2 izreka v delu, ki se nanaša na obračun in izplačilo plač v mesečnem bruto znesku 2.300,00 EUR in osebnih prejemkov iz delovnega razmerja: vsakoletne skupinske delovne uspešnosti, poračunom RVD, vsakoletnih regresov in trinajstih plač v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi;

- v točki I/4 izreka v zvezi z zahtevkom, da je toženka dolžna tožnika v roku 8 dni pozvati nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas, za polni delovni čas za delovno mesto voznik luške mehanizacije;

- v točki III izreka v delu, ki se nanaša na stroške tožnika

ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik je delo pri toženki opravljal ves čas zaposlitve pri formalnih delodajalcih, zato ima to njuno razmerje ves ta čas vse elemente (razen plačila za opravljeno delo po fiktivnih podjemnih pogodbah s strani formalnega delodajalca in prijave v obvezna zavarovanja) delovnega razmerja. Tožnik je zato upravičen do plačila prikrajšanja, ki mu je nastalo zaradi takšnega ravnanja toženke, in sicer plačila razlike v vsakokratni mesečni bruto plači, potnih stroških, malic, regresov in trinajstih plač, med zneski, ki jih je prejel od formalnega delodajalca, in zneski, ki bi jih dejansko moral prejeti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje dokazov v tej smeri zaradi napačne uporabe materialnega prava ni izvajalo.