TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tretjega A. A. zoper sklep z dne 27. 2. 2025 na red. št. 126 se delno ugodi in se sklep v 4. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tretjega A. A. za odlog izvršbe ugodi in se dovoljena izvršba na solastniškem deležu na nepremičnini ID znak X 111/222 do 6/90 in na solastniškem deležu na nepremičnini ID znak X 111/333 do 6/90, odloži do pravnomočne odločitve v pravdi za nedopustnost izvršbe oziroma do poteka roka za vložitev tožbe.

Sicer se pritožba tretjega A. A. zavrne in se sklep z dne 27. 2. 2025 na red. št. 126 v ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo tretjega A. A. zoper sklep z dne 27. 2. 2025 na red. št. 126 se pridrži za končno odločbo v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na solastniškem deležu na nepremičnini ID znak X 111/222 do 6/90 in na solastniškem deležu na nepremičnini ID znak X 111/333 do 6/90, nedopustna, oziroma do poteka roka za vložitev tožbe.

II. Pritožbi tretjega B. B. zoper sklep z dne 27. 2. 2025 na red. št. 127 se delno ugodi in se sklep v 4. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tretjega B. B. za odlog izvršbe ugodi in se dovoljena izvršba na solastniškem deležu na nepremičnini ID znak X 111/333 do 1/27, odloži do pravnomočne odločitve v pravdi za nedopustnost izvršbe oziroma do poteka roka za vložitev tožbe.

Sicer se pritožba tretjega B. B. zavrne in se sklep z dne 27. 2. 2025 na red. št. 127 v ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo tretjega B. B. zoper sklep z dne 27. 2. 2025 na red. št. 127 se pridrži za končno odločbo v pravdi za ugotovitev, da je dovoljena izvršba na solastniškem dolžnika na nepremičnini ID znak X 111/333 do 1/27, nedopustna, oziroma do poteka za vložitev tožbe.

Posebnost predmetnega izvršilnega postopka je, da ne teče na predlog upnika, ampak po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da se določbe 65. člena ZIZ o postopanju sodišča z ugovorom tretjega lahko uporabljajo le smiselno. Ker ni upnika, odpade vročanje ugovora tretjega upniku v odgovor in posledično ne morejo nastopiti pravne posledice njegove (ne)aktivnosti s tem v zvezi.

Tretja nista niti zatrjevala niti izkazala, da razpolagata tako s perfektnim zavezovalnim, kot tudi s perfektnim razpolagalnim pravnim poslom. Iz njune trditvene in dokazne podlage namreč ne izhaja, da imata poleg prodajne pogodbe tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki bi bilo že notarsko overjeno. Le v takem primeru pa bi, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, na nepremičninah že imela lastninsko pravico v pričakovanju, ki bi lahko utemeljila ugovor tretjega.

Prva zakonska predpostavka za priposestvovanje je obstoj dobroverne lastniške posesti. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot svojo. Praviloma je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičeni zmoti, da je lastnik stvari. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti je na priposestvovalcu. Ker se dobra vera domneva, pa mora nasprotna stranka dokazovati morebitno slabo vero priposestvovalca. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobra vera ovržena že z izpisom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek na promet nepremičnin in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren.

Domet izvršilnega postopka v zvezi z ugovorom tretjega je zelo omejen. Ni naloga izvršilnega sodišča, da dokončno presoja utemeljenost ugovora tretjega, temveč mora slednji imeti možnost, da o zatrjevani nedopustnosti izvršbe na določen predmet z dokaznim stadardom prepričanja presodi sodišče v rednem pravdnem postopku, z vsemi zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Po veljavni ureditvi v ZIZ lahko tretji pravdo začne celo v primerih, ko njegov ugovor ni obrazložen ali v njem pravica na predmetu izvršbe ni verjetno izkazana.

Določbe drugega odstavka 73. člena ZIZ ni pravilno razlagati prestrogo, v nasprotnem primeru bi šlo z prekomeren poseg v ustavni in konvencijski pravici tretjega do zasebne lastnine ter do učinkovitega sodnega varstva. Če pride v izvršbi do prodaje nepremičnine še pred pravnomočno odločitvijo v izločitveni pravdi, namreč kupec originarno pridobi lastninsko pravico, tretji pa je nepovratno izgubi. Pa čeprav se morda kasneje pravnomočno izkaže, da je bila njegova tožba za nedopustnost izvršbe utemeljena. Še posebej problematično je to takrat, ko je nepremičnina dom tretjega (in njegove družine). Izgubo doma je, ko gre za tretjega, vsekakor treba šteti kot nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kar pa je druga zakonska predpostavka za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ.