TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija tožeče stranke se v delu, v katerem z njo izpodbija pravnomočno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper prvo toženo stranko glede plačila odškodnine za premoženjsko škodo v višini 202.377,80 SIT s pripadki, zavrže.

Revizija druge tožene stranke se v delu, v katerem z njo izpodbija pravnomočno odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku glede plačila odškodnine za premoženjsko škodo v višini 182.145 SIT s pripadki, zavrže.

V preostalih delih se reviziji zavrneta.

Toženec ni povzročil nesreče z uporabo vozila, temveč s tem, da je oviral tožnico med vožnjo avtomobila, ko je zavrl z ročno zavoro.

Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da tožnica ni bila izključena iz upravljanja z vozilom. Še vedno je vozila vozilo, pri vožnji je bila le zmotena s strani toženca. Ker je zavarovalnica prevzela le riziko nastopa (toženčeve) odškodninske odgovornosti, izvirajoče iz (toženčeve) uporabe vozila, ne pa iz oviranja prometa na kakšen drug način (motenje voznika z zategnitvijo ročne zavore ali pa npr. s prekritjem oči vozniku), od nje ni mogoče zahtevati povrnitve škode.

Ugotovljeno je bilo, da je toženec z zavarovalnico sklenil le obvezno avtomobilsko zavarovanje, katerega predmet je odškodninska odgovornost (ne pa tudi prostovoljnega AO plus zavarovanja, ki krije tudi škodo, nastalo vozniku). Tako je bila tožnica kot voznica vozila (po pooblastilu njegovega imetnika) zavarovana le za riziko nastopa njene odškodninske odgovornosti nasproti drugim osebam, ne pa tudi za primer lastne poškodbe.