Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 53-2199/2015, stran 6097 DATUM OBJAVE: 17.7.2015

VELJAVNOST: od 1.8.2015 do 8.12.2017 / UPORABA: od 1.8.2015 do 8.12.2017

RS 53-2199/2015

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 9.12.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 9.12.2017
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2199. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal
Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-1A, 48/12, 57/12 in 92/13) ministrica za okolje in prostor izdaja
P R A V I L N I K
o obratovalnem monitoringu stanja tal

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa za obratovalni monitoring stanja tal obseg, merila za izbiro parametrov, metodologijo vzorčenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje vpliva onesnaževanja tal, vsebino poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja tal.

(2)

Ta pravilnik določa vzorčna mesta, parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja tal zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25).

(3)

Ta pravilnik določa tudi podrobnejše tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec monitoringa za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal in podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja tal zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

(2)

Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja tal, če gre za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, če je to določeno s posebnim predpisom.

(3)

Ta pravilnik se v delu, ki se nanaša na uporabo postopkov za izdelavo kemičnih analiz parametrov in na pooblaščeno osebo, ki lahko izvaja vzorčenje zemeljskega izkopa in umetno pripravljene zemljine ter izdela oceno kakovosti zemljine, uporablja tudi za izvajanje zahtev v zvezi z vnosom odpadkov ali snovi, materialov ali proizvodov v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

3. člen

(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

analiza osnovnih parametrov talje analiza vzorca tal glede na osnovne parametre tal, ki so: suha snov, pH, elektroprevodnost, delež organske snovi, skupni dušik, izmenjlivi fosfor, izmenljivi kalij, zrnavost tal (tekstura) in kationska izmenjalna kapaciteta;

2.

antropogena tla so tla, ki so spremenjena zaradi človekovega spreminjanja lastnosti in sestave tal z namenom izboljšanja talnih lastnosti za kmetijsko rabo ali zaradi nasipavanja različnega materiala zaradi gradenj ali izvajanja dejavnosti (jalovina, gradbeni material, smeti ipd.);

3.

enota vzorcaje del tal, ki se ga odvzame v enkratnem delovnem postopku z opremo za jemanje vzorcev in je namenjen pripravi vzorca;

4.

homogenizacija vzorca talje postopek v laboratoriju, v katerem se z mešanjem vzorca tal zagotovijo homogene lastnosti celotnega vzorca tal;

5.

horizont je plast v talnem profilu, ki je v glavnem vzporedna s talnim površjem in je nastala zaradi pedogenetskih dejavnikov (matična podlaga, podnebje, relief, čas, organizmi) in procesov. Horizonti se med seboj razlikujejo v eni ali več morfoloških, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnostih (npr. po barvi, teksturi, prekoreninjenosti, kislosti);

6.

izhodiščno poročiloje poročilo v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;

7.

izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja tal in ima pooblastilo iz 17. člena tega pravilnika;

8.

laboratorijski suhi vzorec talje vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije, sušenja pri 40 °C, drobljenja in sejanja na situ z odprtinami, velikimi 2 mm, in se ga uporabi za analizo v laboratoriju. Za parametre, za katere so v skladu s standardi za analizne metode zahtevane manjše velikosti delcev, je treba vzorec dodatno zmleti do zahtevane velikosti;

9.

laboratorijski sveži vzorec talje vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije in se ga uporabi za analizo parametrov, za katere je v skladu s standardi za analizne metode zahtevana uporaba svežih vzorcev;

10.

matična podlagaje material mineralnega ali organskega izvora, iz katerega se v tlotvornih procesih razvijajo tla. Za opis matične podlage se kot strokovna podlaga uporablja Slovenska klasifikacija tal, ki je dostopna na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: Slovenska klasifikacija tal);

11.

naprava je ena ali več premičnih ali nepremičnih tehnoloških enot, v katerih poteka en ali več tehnoloških procesov, oziroma je nepremična tehnološka enota, v kateri poteka ena ali več dejavnosti, ki lahko povzročajo onesnaževanje tal;

12.

ničelno stanje tal je:

-

stanje tal na bodočem območju naprave, na katerem še ni naprave oziroma se še ni izvajala dejavnost ('greenfield'), v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ali

-

stanje tal na območju naprave, na katerem deluje ali je delovala naprava oziroma se ali se je izvajala dejavnost ('brownfield'), v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;

13.

območje naprave je območje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;

14.

odvzemno mestoje mesto za odvzem posameznih enot vzorca tal na različnih globinah tal znotraj vzorčnega mesta;

15.

predpriprava vzorca talso vsi postopki, uporabljeni za pripravo talnega vzorca, ki omogoča izvajanje preiskav ali analiz;

16.

profil talje talni profil, ki je navpični presek tal od površine do matične podlage ali izbrane globine tal, določene v elaboratu iz 16. člena tega pravilnika. Izkopljemo ga zaradi ugotavljanja lastnosti in vrste tal ali vzorčenja talnih horizontov, na način, ki je opisan v Slovenski klasifikaciji tal;

17.

rezervni vzorec talje svež vzorec tal, ki je pripravljen ob homogenizaciji, namenjen preveritvi morebitnih nejasnosti pri meritvah ali interpretaciji analitskega rezultata pedoloških parametrov ali anorganskih nevarnih snovi;

18.

sloj talje plast tal, ki ne izkazuje pedogenetskih procesov. Nastane pod vplivom rečnih nanosov, pobočnih procesov ali izrazitega delovanja človeka (mešanje, nasipanje, odlaganje, prekrivanje itd.). Izraz sloj tal se uporablja tudi, kadar se opredeli samo globina tal, pri čemer sloj lahko zajema več horizontov;

19.

tla so površinski del litosfere, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi. Za opis tal se kot strokovna podlaga uporablja Slovenska klasifikacija tal;

20.

vzorčno mestoje geografsko določeno območje tal, kjer se odvzema vzorce tal za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal;

21.

vzorec talje sestavljen vzorec iz več enot tal, odvzetih na istem vzorčnem mestu;

22.

zadevna nevarna snov je zadevna nevarna snov v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;

23.

zavezanec je povzročitelj obremenitve, ki mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, zagotavljati obratovalni monitoring stanja tal. Zavezanec je tudi upravljavec naprave iz drugega odstavka prejšnjega člena;

24.

zračno suh vzorec talje vzorec tal, posušen pri temperaturi 40 °C. Vsebuje manjšo količino vlage, ki se ob pravilnem skladiščenju ne spreminja.

II. OBSEG IN PARAMETRI OBRATOVALNEGA MONITORINGA

4. člen

(obseg obratovalnega monitoringa stanja tal)
Obratovalni monitoring stanja tal obsega:

-

odvzem vzorcev tal,

-

zapis o vzorčenju tal,

-

shranjevanje in prevoz vzorcev tal,

-

prevzem vzorcev tal v laboratoriju,

-

predpripravo vzorcev tal v laboratoriju,

-

merjenje in analizo parametrov odvzetih vzorcev tal,

-

vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja tal, in

-

izdelavo poročila o opravljenih meritvah, analizah in vrednotenjih iz prejšnje alineje.

5. člen

(določitev vzorčnih mest)

(1)

Vzorčna mesta morajo biti določena tako, da:

-

omogočajo zaznavo in spremljanje vplivov na stanje tal zaradi delovanja zavezanca in

-

se zagotovijo podatki o lastnostih tal in vsebnostih onesnaževal v tleh v skladu z zahtevami iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Vzorčna mesta se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga načrta vzorčenja iz elaborata iz 16. člena tega pravilnika, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa, ob upoštevanju zahtev iz 7. člena tega pravilnika. Določijo se tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v tleh na najmanj enem vzorčnem mestu na območju naprave. Predlog določitve vzorčnih mest mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.

(3)

Poleg vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka se za vzorčenje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal izberejo tudi dodatna vzorčna mesta, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal izhaja, da na podlagi vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal, ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatna vzorčna mesta predlaga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi strokovne presoje. Predlog dodatnega vzorčnega mesta mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja tal strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju z upoštevanjem zahtev iz priloge 1 tega pravilnika.

(4)

Lokacije vzorčnih mest se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in prikažejo na topografski osnovi za raven merila 1:5.000 oziroma v drugem ustreznem merilu.

6. člen

(ureditev vzorčnega mesta)

(1)

Zavezanec mora zagotoviti, da je meritve na predlaganih stalnih vzorčnih mestih mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca obratovalnega monitoringa, in sicer tako, da je:

-

vzorčno mesto lahko dostopno,

-

vzorčno mesto primerno očiščeno (npr. odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala),

-

vzorčno mesto zavarovano pred poškodbami,

-

površina tal znotraj vzorčnega mesta najmanj 5 m2 in največ 100 m2 in

-

raba tal znotraj vzorčnega mesta enaka in mora v času veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja ostati nespremenjena.

(2)

Površina vzorčnega mesta iz prejšnjega odstavka je zaradi različnih ovir na območju naprave, kakor so stavbe, skale, vodne površine, tlakovane ali z drugimi materiali utrjene površine, lahko tudi manjša, kar mora izvajalec obratovalnega monitoringa v predlogu načrta vzorčenja iz elaborata iz 16. člena tega pravilnika strokovno utemeljiti in obrazložiti.

(3)

Zavezanec mora na vzorčnih mestih preprečiti kakršnokoli premeščanje ali poseganje v sloje tal ali na površino tal, razen če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal v skladu s tem pravilnikom.

(4)

Zavezanec mora ob koncu vsakega opazovalnega obdobja zagotoviti preveritev ustreznosti vsakega vzorčnega mesta.

7. člen

(način in globina vzorčenja)

(1)

Na vsakem vzorčnem mestu se določi najmanj 10 in največ 25 odvzemnih mest. Odvzemna mesta morajo biti znotraj posameznega vzorčnega mesta razporejena čim bolj enakomerno. Na vsakem odvzemnem mestu se odvzamejo enote tal v vsakem sloju tal v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Globine vzorčenja na vzorčnih mestih se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga načrta vzorčenja iz elaborata iz 16. člena tega pravilnika. Predlog določitve globine vzorčenja na vzorčnih mestih mora biti v elaboratu iz 16. člena tega pravilnika strokovno utemeljen in obrazložen.

(3)

Poleg globin vzorčenja iz prejšnjega odstavka se za vzorčenje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal izberejo tudi dodatne globine vzorčenja, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal izhaja, da na podlagi globin vzorčenja iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal, ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatne globine vzorčenja predlaga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi strokovne presoje in z upoštevanjem zahtev iz priloge 1 tega pravilnika. Predlog dodatnih globin vzorčenja mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja tal strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju z upoštevanjem zahtev iz priloge 1 tega pravilnika.