Odločba o ugotovitvi, da prvi stavek drugega odstavka 156. člena, prvi odstavek 157.a člena, prvi in tretji odstavek 157.b člena ter 1. točka prvega odstavka 157.e člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah niso v neskladju z Ustavo

1793. Odločba o ugotovitvi, da prvi stavek drugega odstavka 156. člena, prvi odstavek 157.a člena, prvi in tretji odstavek 157.b člena ter 1. točka prvega odstavka 157.e člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah niso v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-240/10-15

Datum: 16. 5. 2013

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa Borut Bernik Bogataj, odvetnik v Škofji Loki, na seji 16. maja 2013

Prvi stavek drugega odstavka 156. člena, prvi odstavek 157.a člena, prvi in tretji odstavek 157.b člena ter 1. točka prvega odstavka 157.e člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) niso v neskladju z Ustavo.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka drugega odstavka 156. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah se zavrne.

Pobudnik navaja, da izpodbija drugi in četrti odstavek 156. člena, 157., 157.a, 157.b, 157.c, 157.d, 157.e in 157.f člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Trdi, da je kolektivna organizacija, ki na podlagi ZASP in dovoljenja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino kolektivno uveljavlja pravice glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Meni, da so izpodbijane določbe v neskladju z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena in 60. členom Ustave.

Pobudnik navaja, da je zakonodajalec imetnikom pravic po ZASP za vedno odrekel možnost, da v okviru kolektivnega upravljanja pravic določijo cene svoji lastnini. Pravi, da v primeru, da se imetnik pravice s ceno, ki jo je pripravljen plačati uporabnik, ne strinja, ceno njegovi lastnini določi paradržavni organ, to je Svet za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet). Meni, da je takšen sistem edinstven v sferi lastninskih razmerij, da pomeni neenakost imetnikov avtorske in sorodnih pravic v primerjavi z lastniki lastnine drugačne narave ter da se s tem ne zagotavlja ustavno zajamčeno varstvo avtorske in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške dejavnosti. Pobudnik opozarja, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 139/06 - v nadaljevanju ZASP-D) "zamrznil" obstoječe tarife in da naj bi jih bilo v nekaterih primerih nemogoče spremeniti. Navaja, da je tarifa za uporabo komercialnih fonogramov na javnih prireditvah določena previsoko in da je neprimerna. Ker je tarifo mogoče spremeniti samo na podlagi sporazuma med kolektivno organizacijo in uporabniki, navaja, da nastopi težava, če uporabniki niso organizirani oziroma nimajo reprezentativnega združenja, hkrati pa zaradi številnosti uporabnikov ni mogoče doseči drugega pogoja, to je podpisa sporazuma z večino uporabnikov. Navaja, da je v Uradnem listu Republike Slovenije objavil poziv organizatorjem prireditev, na katerih se uporabljajo komercialni fonogrami, k pogajanjem, vendar se je odzval le en prireditelj, ki nima potrebne reprezentativnosti. Zatrjuje, da je ZASP predvidel odločanje Sveta le za primere, ko do sklenitve sporazuma ne pride, zato pomeni nezmožnost zagotovitve udeležbe uporabnikov zaradi njihove statusne neorganiziranosti in številčnosti trajno blokado tarife, ki je bila določena z ZASP-D. Trdi, da je uzakonitev pravic iz ustvarjalnosti refleksija načela socialne države iz 2. člena Ustave, ki pa je z uzakonitvijo neprimernega načina določanja tarif za uporabo varovanih del kršena. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče v primeru razveljavitve izpodbijanih členov vzpostavi začasen režim, po katerem bodo tarife avtonomno sprejemale kolektivne organizacije.

Državni zbor na pobudo ni odgovoril.

Vlada v mnenju navaja, da je Ustavno sodišče že obravnavalo vprašanja, ki se nanašajo na razmerje med avtorjem in uporabnikom varovanih del. Tako je v sklepu št. U-I-149/98 z dne 28. 6. 2001 (Uradni list RS, št. 85/01, in OdlUS X, 140) sprejelo stališče, da se lahko v temeljno razmerje med avtorjem in uporabnikom v primeru z zakonom predpisanega kolektivnega varstva avtorskih pravic vnesejo elementi državnega poseganja, da morebitno nesoglasje uporabnikov s tarifo ne sme voditi v blokado varovanja avtorskih pravic in da ZASP ne bi bil v skladu s 60. členom Ustave, če ne bi predpisal ureditve, ki takšno blokado preseže. Vlada meni, da je omenjena stališča glede na to, da se avtorska in sorodne pravice kolektivno upravljajo na enak način, mogoče uporabiti tudi za sorodne pravice. Poudarja, da pobudnik kolektivno uveljavlja pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov in da imajo imetniki teh pravic v primeru javne priobčitve fonogramov le poplačilno pravico. Vlada pove, da je bilo treba zaradi težav pri kolektivnem upravljanju pravic sistem že večkrat spreminjati, nazadnje z ZASP-D, s katerim je bila uvedena določba, da v primeru, če do dogovora med kolektivno organizacijo in uporabniki ne pride, tarifo določi Svet. Vlada meni, da izpodbijana določba skupaj z drugimi določbami ZASP celovito ureja sistem določanja tarif za uporabo varovanih del ter zagotavlja učinkovito varstvo avtorske in sorodnih pravic. Poudarja, da je temeljno izhodišče, da tarifo določita kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov s skupnim sporazumom, kajti le skupen dogovor o ceni za uporabo varovanega dela dolgoročno zagotovi, da bodo uporabniki prostovoljno izpolnjevali svoje obveznosti do imetnikov, imetnikom pravic pa stalen in dostojen vir prihodkov brez stroškov prisilne izterjave. Trdi, da izpodbijana določba ZASP omogoča, da se prekine brezizhoden položaj, če do sporazuma v določenem roku ne pride. Vlada navaja, da pobudnik razlogov za izpodbijanje drugih določb ZASP, ki jih izpodbija (četrtega odstavka 156. člena, 157. člena ter 157.a do 157.f člena), ne navaja. Trdi, da ne držijo navedbe pobudnika, da imetniki pravic nimajo nobenega vpliva na določitev cene za uporabo varovanih del, saj lahko v pogajanjih in v postopku pred Svetom navajajo vse okoliščine, ki vplivajo na odločitev Sveta. Meni, da pobudnikove navedbe, da tarif, ki so veljale pred uveljavitvijo ZASP-D, ni več mogoče spreminjati, ne držijo, saj je vse tarife mogoče spremeniti ali s skupnim sporazumom ali s postopkom pred Svetom. Vlada trdi, da ne držijo navedbe pobudnika, da ne obstajajo reprezentativna združenja in da ni mogoče doseči sklenitve sporazuma z večino uporabnikov. Meni, da so najrazličnejši uporabniki že dolgo organizirani v združenjih uporabnikov, tako da se le v redkih primerih lahko pojavi vprašanje reprezentativnosti določene skupine uporabnikov oziroma njihove organiziranosti (npr. organizatorjev množičnih koncertov, ki jih pobudnik omenja), tedaj pa je mogoče reprezentativnost ugotoviti glede na število takšnih organizatorjev. Vlada navaja, da je pobudnik do danes sklenil več skupnih sporazumov z reprezentativnimi združenji uporabnikov, kar kaže na to, da izpodbijane določbe ZASP ne onemogočajo kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic.

Mnenje Vlade je bilo poslano pobudniku, ki nanj ni odgovoril.

Pobudnik je kolektivna organizacija. Kolektivne organizacije so pravne osebe, ki na podlagi dovoljenja pristojnega organa nepridobitno in kot edino dejavnost ter po samem zakonu ali po pogodbi z imetniki pravic v svojem imenu in za njihov račun skrbijo za skupinsko uveljavljanje določenih avtorskih in sorodnih pravic (glej prvi odstavek 146. člena ZASP). Kolektivna organizacija je s pravnega vidika več kot zastopnik avtorjev in imetnikov pravic, je posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, saj ji pravni red poverja skrb za skupinsko uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic v primerih mnogoštevilne uporabe del, ko je individualno uveljavljanje oteženo ali sploh onemogočeno.(1)

Pobudnik na podlagi dovoljenja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 800-9/96 z dne 7. 11. 2000 in sklepa istega organa št. 800-26/2 z dne 30. 5. 2002(2) kolektivno uveljavlja pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na že objavljenih fonogramih. Pobudnik je kolektivna organizacija za uveljavljanje sorodnih pravic,(3) med imetnike katerih ZASP prišteva tudi izvajalce (118. člen ZASP)(4) ter proizvajalce fonogramov (128. člen ZASP).(5)