TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obdolžene A.M. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek o prekršku iz d) točke 7. odstavka 32. člena ZVCP-1, storjen na način, kot je opisan v izreku izpodbijane sodbe o prekršku zoper obdolženko na podlagi 5. točke 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavi.

Stroški postopka bremenijo proračun.

Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na obdolženkino izpovedbo na zaslišanju, kjer je povedala, da je policistu v razgovoru zaradi zmedenosti res priznala, da je v kritičnem času vozila očetovo vozilo, in na izpovedbo policista, ki je njeno izpovedbo potrdil. Iz izpodbijane sodbe in podatkov v spisu ne izhaja, da bi policist obdolženko v postopku zbiranja obvestil o storilcu prekrška pred razgovorom poučil o ustavni pravici, da ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Sodba sodišča prve stopnje se tako opira na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1.