Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 72-3524/2018, stran 11072 DATUM OBJAVE: 16.11.2018
RS 72-3524/2018
3524. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil
Na podlagi 8. člena, tretjega odstavka 71. člena, drugega odstavka 72., tretjega odstavka 88., drugega odstavka 90., prvega odstavka 92., drugega odstavka 159. in za izvrševanje tretjega odstavka 59., 74. in 147. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil
o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil
Prvi del SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1)
Ta pravilnik podrobneje določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave, prometa, označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil in pogoje za uporabo označbe ekološki, območja, ki so primerna za ekološko čebelarjenje, sistem nadzora organizacij za kontrolo in certificiranje, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo in certificiranje), evidence ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji, pristojnosti glede nadzora uvoza ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil iz tretjih držav za izvajanje:
-
Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), razveljavljene z Uredbo (EU) št. 848/2018 z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES);
-
Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) št. 2273/2017 z dne 8. decembra 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 glede krme za nekatere ekološko gojene živali iz ribogojstva (UL L št. 326 z dne 9. 12. 2017, str. 42), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 334 z dne 12. 12. 2008, str. 25), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 949/2018 z dne 3. julija 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 167 z dne 4. 7. 2018, str. 3.), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1235/2008/ES).
(2)
Ta pravilnik podrobneje določa tudi rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov za izvajanje drugega odstavka 42. člena Uredbe 834/2007/ES ter obveznosti za obrate javne prehrane za izvajanje tretjega odstavka 1. člena Uredbe 834/2007/ES.
2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
- za industrijsko kmetijstvo iz Priloge I Uredbe 889/2008/ES se štejejo vsi obrati, ki morajo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;
- obrat javne prehrane je obrat javne prehrane v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);
- primarni proizvajalec je proizvajalec, ki se ukvarja s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47);
- izraz kmetijski pridelek ima enak pomen kot izraz kmetijski proizvod.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako kot izrazi, uporabljeni v zakonu, ki ureja kmetijstvo, in predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
Drugi del PRAVILA EKOLOŠKEGA KMETOVANJA
I. POGLAVJE: SPLOŠNA PRAVILA IN IZJEME
3. člen
(proizvodi in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološkem kmetovanju)
V ekološkem kmetovanju se lahko uporabljajo oziroma so lahko prisotni samo proizvodi in snovi iz Uredbe 834/2007/ES in Uredbe 889/2008/ES.
4. člen
(pravila ekološkega kmetovanja za izjemne primere)
(1)
Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, vloži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vlogo, ki vsebuje:
-
podatke o izvajalcu: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, neponovljivo številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID);
-
podatke o vrsti izjeme, za katero želi pridobiti dovoljenje;
-
podatke o količini, številu, vrsti rastlin ali živali oziroma površini, za katero želi izjemo;
-
obrazložitev, zakaj želi pridobiti dovoljenje za posamezno izjemo.
(2)
Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
-
za vezano rejo govedi v skladu z 39. členom Uredbe 889/2008/ES: mnenje o primernosti reje živali v hlevih za govedo z vezano rejo, kjer se upošteva indeks ustreznosti reje živali iz tretjega odstavka 6. člena (v nadaljnjem besedilu: IURŽ) tega pravilnika, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v nadzor;
-
za sočasno ekološko in neekološko gojenje živali iz ribogojstva in če gre za katastrofalne razmere v skladu s 47. členom Uredbe 889/2008/ES: mnenje o izjemi, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v nadzor, in
-
za skrajšanje rogov: mnenje o izjemi, ki ga izda pristojni veterinar.
(3)
Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za skrajšanje obdobja preusmeritve v skladu s 36. členom Uredbe 889/2008/ES, k vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži mnenje organizacije za kontrolo in certificiranje o skrajšanju obdobja preusmeritve na zadevnem zemljišču, ki mora vsebovati najmanj:
-
dokazila izvajalca, iz katerih je razvidno, da so bili najmanj zadnja tri leta izpolnjeni pogoji iz 2. točke 36. člena Uredbe 889/2008/ES, ali
-
fotografske posnetke terena, ki potrjujejo predhodno rabo zadevnega zemljišča v primerih zaraščenosti ali večletne opuščenosti trajnih nasadov (npr. opuščeni sadovnjaki, vinogradi).
(4)
O vlogi iz prvega odstavka tega člena odloči ministrstvo in o odločitvi obvesti organizacijo za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v nadzor.
(5)
Podatke o vrsti izjem od pravil ekološkega kmetovanja vodi organizacija za kontrolo in certificiranje v evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
II. POGLAVJE: EKOLOŠKA ŽIVINOREJA
1. oddelek: Splošna pravila za vzrejo živali
5. člen
(obtežba)
Za določanje največjega števila živali na hektar, ki ustreza 170 kilogramom dušika na leto iz drugega odstavka 15. člena Uredbe 889/2008/ES, se uporabljajo predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, in predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov.
6. člen
(manjše kmetijsko gospodarstvo)
(1)
Za izvajanje 39. člena Uredbe 889/2008/ES se šteje, da je manjše kmetijsko gospodarstvo tisto kmetijsko gospodarstvo, ki redi največ 20 glav velike živine goveda.
(2)
Na kmetijskih gospodarstvih iz prejšnjega odstavka se za presojo primernosti reje živali v hlevih za govedo z vezano rejo uporabi tudi IURŽ, naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3)
Reja na manjšem kmetijskem gospodarstvu je ustrezna, kadar IURŽ dosega najmanj 24 točk. Merila za določitev točk so vsebovana v Prilogi 1 tega pravilnika. Pri merilih se upoštevajo samo parametri, ki se nanašajo na vezano rejo.
(4)
Če na kmetijskem gospodarstvu IURŽ pade pod 24 točk, mora organizacija za kontrolo in certifikacijo v osmih dneh o tem obvestiti ministrstvo.
2. oddelek: Pravila za rejo perutnine
7. člen
(počasi rastoče pasme, primerne za ekološko rejo perutnine)
(1)
Za izvajanje petega odstavka 12. člena Uredbe 889/2008/ES se na seznam počasi rastočih pasem, primernih za ekološko rejo perutnine uvrstijo naslednje slovenske tradicionalne pasme kokoši težkega tipa:
-
slovenska zgodaj operjena kokoš;
-
slovenska pozno operjena kokoš in
-
slovenska pitovna kokoš.
(2)
Poleg pasem iz prejšnjega odstavka se na seznam iz prejšnjega odstavka uvrsti še križanec s trgovskim imenom prelux-bro.
8. člen
(prazen prostor za izpust po vsakem turnusu reje)
(1)
Za izvajanje petega odstavka 23. člena Uredbe 889/2008/ES je treba po koncu vsakega turnusa reje perutnine pustiti prazne prostore za izpust, da se vegetacija oziroma rastlinje lahko obraste, in sicer, če se turnus konča:
-
aprila in maja: tri tedne;
-
junija in julija: štiri tedne;
-
avgusta, septembra in oktobra: pet tednov.
(2)
Izvajalci reje perutnine vodijo evidenco o obdobjih, ko je prostor za izpust prazen.
(3)
Na predlog izvajalca lahko organizacija za kontrolo in certificiranje dovoli skrajšanje obdobij iz prvega odstavka tega člena, če se zaradi krajevnih in izjemno ugodnih vremenskih razmer (npr. več padavin od dolgoletnega povprečja, optimalnejša temperatura za rast vegetacije) vegetacija hitreje obrašča.
3. oddelek: Skupna pravila za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov
9. člen
(reja, izvor in predelava ekološko vzrejenih živali ter nadzor, preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje)
(1)
Pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov morajo v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom potekati naslednja opravila:
-
reja živali in krma za rejo živali;
-
kmetovanje na kmetijskih gospodarstvih, s katerih izvirajo živali za nakup;
-
predelava proizvodov iz živali;
-
nadzor izvajalcev, ki redijo živali in iz njih predelujejo proizvode, in
-
preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje.
(2)
Nadzor iz četrte alineje prejšnjega odstavka izvajajo organizacije za nadzor in certificiranje.
10. člen
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)
Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena se izjeme od zahtev iz Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika glede izvora kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov dovolijo, če je to potrebno, da se zagotovi začetek ekološke reje v prvem letu preusmeritve ali če ni na voljo dovolj ekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov. Za nakup neekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov mora izvajalec predhodno pridobiti dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.
11. člen
(pravila za preusmeritev)
(1)
Preusmeritev pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2)
Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se lahko prodajajo kot ekološki po preteku preusmeritvenega obdobja, ki traja najmanj:
-
tri tedne pri kuncih,
-
šest mesecev pri damjakih, muflonih in
-
dvanajst mesecev pri navadnih jelenih.
(3)
Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se štejejo za ekološke, če so živali najmanj zadnji dve tretjini svojega življenja nepretrgoma rejene v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
12. člen
(označevanje)
(1)
Proizvodi iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov se lahko označijo z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, če so proizvedeni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2)
Če se uporabijo izrazi iz prejšnjega odstavka, je treba navesti tudi šifro organizacije za kontrolo in certificiranje v skladu s točko (a) prvega odstavka 24. člena Uredbe 834/2007/ES, kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, uporabljen pa mora biti zaščitni znak v skladu s predpisom, ki ureja zaščitni znak za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(3)
Uporaba logotipa ekološke pridelave Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: logotip EU) iz 25. člena Uredbe 834/2007/ES in 57. člena Uredbe 889/2008/ES pri proizvodih iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov ni dovoljena.
4. oddelek: Pravila za rejo kuncev
13. člen
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)
Če ekološko vzrejenih živali ni na voljo, je letno dovoljen nakup do 100 odstotkov neekološko vzrejenih kuncev.
14. člen
(namestitev in reja živali)
(1)
Kuncem mora biti vedno na voljo mrva, razen v obdobju vegetacije, ko mora biti na voljo zelena krma.
(2)
Poleg krme iz prejšnjega odstavka morajo kunci vedno imeti na voljo veje s skorjo za glodanje.
(3)
Število živali v hlevu ne sme presegati:
-
za živali od odstavitve do vključno osmega tedna starosti: osem živali na m2 notranje površine hleva,
-
za živali, ki so starejše od osmih tednov: šest živali na m2 notranje površine hleva.
(4)
Notranja površina hleva mora biti čista, suha in urejena kot nastlan prostor za ležanje. Rešetkasta tla so dovoljena na največ 50 odstotkih notranje površine hleva, vendar morajo biti v celem obdobju reje oziroma ciklusa vedno prekrita z dovolj nastilja, ki onemogoča poškodbo nog zaradi rešetk.
(5)
Priporočeno je strukturiranje ločenih bivalnih enot v hlevu v več ravneh. Če so ločene bivalne enote v hlevu strukturirane v več ravneh, se vse višje ležeče površine ne prištevajo k velikosti notranje enote površine hleva. Vse višje ležeče površine morajo biti narejene iz polnega materiala ali materiala, ki je stalno prekrit z nastiljem.
(6)
Živali morajo imeti dostop do površin na prostem. Če tega nimajo, jim mora biti zagotovljen izpust na površine, ki so pokrite. Prostor za izpust mora biti utrjen in enostaven za čiščenje.
(7)
Najmanjša velikost zunanje površine znaša 0,125 m2 na žival ali osem živali na m2.
(8)
Živali se morajo rediti v skupinah do vključno šestega meseca starosti.
(9)
Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog zaradi preprečevanja bolezni ali veterinarskega zdravljenja oziroma v času kotitve in dojenja ter za namestitev plemenjaka.
5. oddelek: Pravila za rejo damjakov, muflonov in navadnih jelenov
15. člen
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)
(1)
Če ekološko vzrejenih živali ni na voljo, je letno dovoljen nakup neekoloških samic damjakov, muflonov in navadnih jelenov v prvem življenjskem letu do 10 odstotkov staleža odraslih živali.
(2)
Odstotki iz prejšnjega odstavka se lahko povečajo do 40, v skladu s 4. točko Uredbe 889/2008/ES, če to prej odobri organizacija za kontrolo in certificiranje.
(3)
Poleg neekološko vzrejenih živali iz prvega odstavka tega člena je dovoljen tudi nakup neekološko vzrejenih plemenskih samcev, če se nato redijo in krmijo v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
16. člen
(namestitev in reja živali)
(1)
Damjaki, mufloni in navadni jeleni se redijo v oborah iz 17. člena tega pravilnika. Najmanjša velikost obore za damjake in muflone je en hektar in za navadne jelene dva hektarja. Če se redi v obori več vrst živali skupaj, je najmanjša velikost obore tri hektarje.
(2)
Pri vsaki obori mora biti zagotovljena možnost razdelitve na najmanj dve čredinki. Najmanjša velikost čredinke pri damjakih in muflonih je pol hektarja, pri navadnih jelenih ali več vrstah rejnih živali v skupni obori pa najmanj en hektar.
(3)
Živali morajo živeti v socialnih skupinah. Najmanjše število odraslih živali v obori mora obsegati za vsako vrsto živali tri samice in enega samca. Zgornja meja za število živali na hektar površine v obori je:
-
za damjake in muflone: deset odraslih živali na hektar in
-
za navadne jelene: pet odraslih živali na hektar.
(4)
Živali, ki se skotijo v čredi, se v prvem življenjskem letu štejejo v kvoto iz prejšnjega odstavka.
(5)
Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog zaradi preprečevanja bolezni ali veterinarskega zdravljenja.
17. člen
(obora)
(1)
Obora je ograjen prostor, ki mora vsebovati del, kjer je živalim zagotovljena zaščita pred vremenskimi vplivi. Ekološka reja živali v obori na zelo vlažnih ali močvirnih tleh ni dovoljena.
(2)
V obori mora biti v obdobju vegetacije zagotovljena naravna paša. Obore, v katerih v obdobju vegetacije ni mogoče zagotoviti krme s pašo, niso dovoljene.
(3)
Živalim morajo biti zagotovljena skrivališča oziroma zatočišča.
(4)
Živalim mora biti zagotovljena obraba parkljev na naraven način. Če ta zaradi sestave tal ni zadostna, je to treba zagotoviti z drugimi ustreznimi ukrepi (npr. utrditev tal okrog krmišč).
(5)
V oborah za navadne jelene mora biti živalim omogočeno valjanje v blatu, da se zagotovita negovanje kožuha in uravnavanje toplote.
(6)
Krmišča morajo biti postavljena na mestih, ki so zaščitena pred vremenskimi vplivi in so dostopna tako za živali kot tudi za njihove oskrbnike. Na mestu, kjer so krmišča, morajo biti tla utrjena, naprave za krmljenje pa morajo imeti nadstrešek. Krmišče mora biti izdelano tako, da ohrani krmo čisto in v primernem stanju za krmljenje.
(7)
Če ni zagotovljen stalen dostop do krme, morajo biti krmišča oblikovana tako, da se lahko vse živali hranijo hkrati.
(8)
Zunanje in notranje ograje morajo biti živalim razločno vidne, tako da ni nevarnosti poškodb živali. Ograja ne sme imeti ostrih kotov.
(9)
Ograja obore za damjake in muflone mora biti visoka najmanj 1,8 metra, za navadne jelene pa najmanj dva metra. Navedena višina ne velja za ograjo znotraj obore za postavitev čredink.
(10)
V obdobju vegetacije se morajo živali prehranjevati s pašo v obori. Dokrmljevanje je dovoljeno le ob pomanjkanju paše zaradi neugodnih vremenskih razmer.
(11)
Rejne živali v obori morajo imeti na voljo neoporečno vodo. Če ni na voljo naravnega in za živali lahko dostopnega naravnega vodnega vira, je treba zagotoviti napajališča.
6. oddelek: Pravila za ekološko čebelarjenje
18. člen
(izvor živali)
Za potrebe ekološkega čebelarjenja je za izvajanje drugega odstavka 8. člena Uredbe 889/2008/ES dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera L. carnica Pollmann).
19. člen
(območja, primerna za ekološko čebelarjenje)
(1)
Za ekološko čebelarjenje so primerna vsa območja, razen območij iz 20. člena tega pravilnika, označenih na Karti neprimernih območij za ekološko čebelarjenje (v nadaljnjem besedilu: karta), ki je v merilu 1:250 000 pri formatu izpisa A0 kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika. Karta je kot samostojen grafični sloj objavljena v javnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva na spletni strani ministrstva: http://www.mkgp.gov.si/si/aplikacije_registri_in_obrazci/
(2)
Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 20. člena tega pravilnika se lahko za območja, primerna za ekološko čebelarjenje, upoštevajo tudi tista, ki ležijo znotraj enega kilometra levo in desno od robov cestnega sveta avtocest, če izvajalec pridobi dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.
(3)
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda, če je iz mikrolokacije (npr. vmesni varovalni gozd) ali mikroreliefa lokacije razvidno, da je preprečen let čebel v nezaželeno smer ali da so stojišča čebelnjakov na zarisani meji enokilometrskega pasu.
20. člen
(območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje)
(1)
Območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje, so:
-
kilometrski pasovi levo in desno od roba cestnega sveta avtocest in hitrih cest, v skladu s predpisom, ki ureja status in kategorizacijo javnih cest, kategoriziranih kot avtoceste in hitre ceste (v nadaljnjem besedilu: avtoceste);
-
odlagališča odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih (v nadaljnjem besedilu: odlagališča odpadkov);
-
druga območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje (v nadaljnjem besedilu: druga območja).
(2)
Odlagališča odpadkov iz druge alineje prejšnjega odstavka so lokacije odlagališč, zbirnih centrov in drugih z odpadki povezanih lokacij, ki zajemajo trikilometrska območja oddaljenosti od središča odlagališč odpadkov in so na karti označene z vijolično (vinsko) rdečo barvo. Seznam teh odlagališč je naveden v preglednici, ki je kot Priloga 3 sestavni del tega pravilnika.