TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Za razsojo zadeve je odločilno, če je imel tožnik zakonit razlog za odstop od pogodbe in kakšne obveznosti ima v primeru razdrte pogodbe tožena stranka. Ob upoštevanju dogovorjene obveznosti tožene stranke, da bo izplačala kredit v čimkrajšem roku in tožnikovega ravnanja, ki je po petnajstih plačanih mesečnih obrokih nekajkrat ustno in pisno zahteval odobritev kredita, sta nižji sodišči upravičeno šteli, da tožena stranka svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila in da je tožnik pustil toženi stranki primeren dodatni rok za izpolnitev, ko je odstopil od pogodbe po skoraj petnajstih mesecih od sklenitve pogodbe. Posledica takega ravnanja strank je, da je pogodba razdrta (126. člen v zvezi s 1.odst. 125. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Kot je poudarilo sodišče prve stopnje, pa je bilo tudi iz ravnanja tožene stranke očitno, da svoje obveznosti ne namerava izpolniti tako, kot se je dogovorila, kar je razlog za odstop od pogodbe tudi po 127. členu ZOR. Po 132. členu ZOR ima stranka, ki je izpolnila pogodbo, pa je ta razdrta, pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Stranka, ki vrača denar, mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo.