TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

 

Ni mogoče pritrditi navedbam tožeče stranke, češ da gre pri terjatvi, ki jo uveljavlja tožeča stranka zoper toženo stranko, za terjatev, utemeljeno na mandatnem razmerju med tožečo in toženo stranko in da torej ne gre za terjatev, katere zastaranje bi bilo urejeno v 6.tč. 1.odst. 355.čl. OZ. To določilo, ki ga je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno uporabilo, namreč določa enoletni zastaralni rok prav za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Ta zastaralni rok velja torej tudi za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš, ki jih le-ti uveljavljajo zoper uporabnike prostorov v takih hišah, ne glede na to, na čem te terjatve temeljijo, da le gre za take terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.