TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

V tem postopku zaslišani priči sta ob ponovnem zaslišanju resda drugače opisali svoja zaznavanja spornega škodnega dogodka. Toda, če sta sprva izpovedovali, da sta tudi videli tožničin padec po cesti, nato pa, da sta ga le slišali, sodišču druge stopnje ni moč očitati, da v razlogih svoje sodbe protispisno povzema, da so izpovedbe prič o bistveni okoliščini prometne nesreče, in sicer, da sta priči videli sivega fička, ki je z veliko hitrostjo peljal mimo trgovine, takoj nato pa da sta slišali padec motorja in krik tožnice, enake. Če si izpovedbe prič ne nasprotujejo glede samega poteka dogodka (hitra vožnja neznanega voznika ter neposredno za tem - viden ali slišen ali oboje - padec tožnice), zaradi katerega bi lahko bilo vprašljivo sklepanje o samem vzroku obravnavanega škodnega dogodka, potem tudi o zatrjevanjem nasprotju med razlogi izpodbijane sodbe in vsebino zapisnikov o izpovedbah v postopku po presoji revizijskega sodišča ni moč govoriti.

Neposrednega vzroka za tožničin padec (zanašanje na neravni bankini) namreč v obravnavanem primeru ni moč šteti za odločilni vzrok za nastalo škodo. Tožničina vožnja po bankini je bila, upoštevaje že omenjene dejanske ugotovitve, izzvana z vožnjo neznanega voznika. Tudi zato tožničinega soprispevka (3. odst. 117. čl. ZOR) k nastali škodi ni.