Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

5040. Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste R1-210 Cerkno–Hotavlje in obvoznice Gorenja vas

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste R1-210 Cerkno–Hotavlje in obvoznice Gorenja vas

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

V Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) je cestna povezava med Cerknim in Škofjo Loko opredeljena kot del notranjega obodnega cestnega prometnega obroča, ki zagotavlja povezanost regionalnih in medobčinskih središč in s katerim se zagotavlja povezanost posameznih regij mimo Ljubljane ter se s tem izboljšujejo možnosti za njihov prostorski razvoj. Ta cestna povezava, ki ima na več odsekih neugodne prometno-tehnične elemente ter ozka grla, je najkrajša cestna povezava Zgornje soške doline z osrednjo Slovenijo.

Povezava Tolmina z Ljubljano bo po zgraditvi nove povezave čez Cerkno varnejša, prometno zmogljivejša in krajša od cestne povezave čez Idrijo in Kalce za približno 11 km.

a)

Odsek državne ceste R1-210 na odseku Cerkno–Hotavlje

Cerkniško, tolminsko in kobariško območje je navezano na osrednjo Slovenijo po glavni cesti GII-102 prek Idrije in Godoviča. Druga povezava, ki je krajša za 4 km, pa poteka čez Cerkno, Hotavlje in Škofjo Loko. Poteka po zelo razgibanem terenu in doseže na prehodu čez Kladje nadmorsko višino 787 m. Vzpon obstoječe ceste je izveden z naklonom 7–9% s številnimi serpentinami.

b)

Odsek mimo naselja Gorenja vas

Posebej ozko grlo cestne povezave predstavlja potek obstoječe regionalne ceste RI-210 skozi najbolj strnjeni del naselja Gorenja vas, kjer zaradi goste pozidave razširitev ceste ni možna. Sedanje vozišče nima ustrezne širine, ob cesti ni kolesarskih stez, pločniki pa so zgrajeni samo na nekaterih delih.

Minister za promet je z dopisom št. 3712-25/2006/2-0031069 z dne 14. 4. 2006 dal pobudo in z dopisom št. 350-8/2006/5-0031069 z dne 23. 6. 2006 dopolnil »Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste R1-210 na odseku Cerkno–Hotavlje in odseku mimo naselja Gorenja vas v okviru posodobitve cestne povezave Zgornje–soške doline z osrednjo Slovenijo«. Pobuda je dokumentirana s:

-

tehničnim poročilom oziroma primerjavo variant iz Študije variant boljše povezave med Zgornje savsko in Zgornje–soško dolino prek Cerknega (ACER, št. projekta IŠ-2/2000, 2000) in pregledno situacijo variant nove cestne povezave na odseku Cerkno–Hotavlje (ACER, št. projekta IŠ 1/99, 1999 in ACER, št. projekta IŠ 2/2000, 2000) in

-

poglavjem Družbenoekonomska upravičenost iz Študije upravičenosti izgradnje obvoznice Gorenje vasi (Trafcons št. projekta 774/04, 2005) in pregledno situacijo predlagane trase obvoznice Gorenje vasi (PBL št. projekta 1183, 2004 in Trafcons, št. projekta 774/04, 2005).

Pobuda je utemeljena v:

-

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in

-

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Državni lokacijski načrt za gradnjo državne ceste R1-210 Cerkno–Hotavlje in obvoznice Gorenja vas (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) bo poleg gradnje vključeval vse prostorske ureditve, ki so povezane z njo na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta.

Okvirno območje državnega lokacijskega načrta je določeno z obsegom prostorskih ureditev, ki jih zajema državni lokacijski načrt. Posega na območje občin Cerkno in Gorenja vas–Poljane (v nadaljnjem besedilu: zadevni občini). Območje državnega lokacijskega načrta se podrobneje opredeli na podlagi dokončnega obsega variant, ki se vrednotijo in primerjajo med postopkom priprave državnega lokacijskega načrta.

V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev na odseku Cerkno–Hotavlje določi s primerjavo naslednjih variant nove cestne povezave:

-

Varianta 1 poteka skozi Cerkno v predoru dolžine 90 metrov, od Cerknega dalje po rekonstruirani regionalni turistični cesti proti Dolenjim Novakom, nato pa preide s predorom dolžine 2480 metrov v dolino Kopačnice in se po rekonstruirani lokalni cesti nadaljuje do Hotavelj, kjer se priključi na obstoječo regionalno cesto R1-210. Dolžina trase je 13,480 km.

-

Varianta 2: Trasa ceste se od Cerknega vzpenja po zahodnem pobočju nad dolino Cerknice proti Dolenjim Novakom, kjer se obrne proti vzhodu in se s predorom dolžine 1290 metrov spusti v Morovljevo grapo, nato pa se po dolini Kopačnice, enako kot pri varianti 1, nadaljuje do Hotavelj, kjer se priključi na obstoječo regionalno cesto R1-210. Dolžina trase je 14,040 km.

-

Varianta 2a poteka od Hotavelj po dolini Kopačnice po isti trasi kot pri varianti 2, nato še naprej poteka po dolini Kopačnice, pri Tomažeku preide v predor dolžine 1130 metrov. Predor se konča na območju naselja Čezplaz, od koder se do Cerknega nadaljuje po trasi variante 4. Dolžina trase je 15,400 km.

-

Varianta 4 se na koncu rekonstruiranega odseka obstoječe ceste R1-210/1113 Cerkno–Sovodenj v km 3,0 odcepi in po 700 metrih preide v predor dolžine 600 metrov, ki poteka pod Kladjem. Od izhoda iz predora cesta poteka vzporedno z obstoječo cesto in se nanjo priključi pred naseljem Čezplaz, ki ima po južni strani obvoz, nato pa se spet priključi na obstoječo regionalno cesto, po kateri se nadaljuje do Cerknega. Dolžina trase je 18,415 km.

Na odseku mimo Gorenje vasi je zaradi prostorskih omejitev predlagana samo ena varianta nove cestne povezave, ki je prilagojena razpoložljivemu prostoru, na levi strani omejenim s strugo poljanske Sore, na desni pa s strnjenim naseljem Gorenja vas.

Dne 8. 9. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da bi pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:

-

podrobneje in bolj celovito obdela varianta 4 (povezava prek Sovodnja s predorom pod Kladjem);

-

upošteva širši razvojni kontekst celotnega območja IV. razvojne osi;

-

pri umeščanju nove cestne povezave v prostor izogiba središču naselja Cerkno.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: MzP DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa MzP DRSC.

Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju MzP DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

IV. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.

Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

2.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,

3.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,

4.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

5.

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,

6.

Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,

7.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje voda,

9.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,

10.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

11.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,

12.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

13.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,

14.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

15.

Zavod za ribištvo Slovenije,

16.

Zavod za gozdove Slovenije,

17.

DARS, d. d., Ljubljana,

18.

ELES, d. o. o., Ljubljana,

19.

Elektro Primorska, d. d., Nova Gorica,

20.

Elektro Gorenjska, d. d., Kranj,

21.

Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,