Sklep o veliki izpostavljenosti borznoposredniških družb

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 80-3388/2011, stran 10250 DATUM OBJAVE: 11.10.2011

VELJAVNOST: od 1.1.2012 do 9.5.2016 / UPORABA: od 1.1.2012

RS 80-3388/2011

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 10.5.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.5.2016
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3388. Sklep o veliki izpostavljenosti borznoposredniških družb
Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – UPB3) v zvezi s 7. točko 129. člena in 194. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o veliki izpostavljenosti borznoposredniških družb

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina sklepa)

(1)

Ta sklep določa pravila v zvezi z veliko izpostavljenostjo borznoposredniških družb, za katere velja splošno pravilo o osnovnem kapitalu iz 152. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – UPB3; v nadaljevanju: ZTFI), in sicer:

(a)

pravila o izračunu velike izpostavljenosti in ugotavljanju obstoja skupine povezanih oseb,

(b)

navedbo omejitev največje dopustne izpostavljenosti,

(c)

navedbo mogočih izvzetij in zmanjšanj izpostavljenosti zaradi upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev,

(d)

pravila o obravnavi velikih posrednih kreditnih izpostavljenosti,

(e)

pogojih za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka 193. člena ZTFI v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5; v nadaljevanju ZBan-1) in

(f)

pravila glede izpolnjevanja obveznosti, spremljanja in poročanja izpostavljenosti.

(2)

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

(3)

Ta sklep se smiselno uporablja tudi za podružnice investicijskih podjetij tretjih držav. Pri smiselni uporabi določb tega sklepa se kot kapital upošteva zavarovanje iz tretjega odstavka 183. člena ZTFI.

2. člen

(prenos direktiv EU)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15), v obsegu, v kakršnem se uporablja za borznoposredniške družbe, in Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L št. 97 z dne 17. novembra 2009, str. 97).

1. OPREDELITVE POJMOV

3. člen

(pojmi, ki so uporabljeni v pomenu, opredeljenem v ZTFI)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZTFI kot na primer:

(a)

banka v drugem odstavku 5. člena,

(b)

kreditna institucija v drugem odstavku 5. člena,

(c)

obvladovanje v drugem odstavku 5. člena,

(d)

družbe, povezane s skupnim vodenjem, v drugem odstavku 5. člena,

(e)

skupina povezanih oseb v drugem odstavku 5. člena,

(f)

izpostavljenost do posamezne osebe v prvem odstavku 192. člena,

(g)

tveganje koncentracije v prvem odstavku 193. člena.

4. člen

(opredelitev pojmov za namen tega sklepa)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

»investicijska podjetja« so investicijska podjetja iz tretjega odstavka 11. člena ZTFI, za katera se uporablja Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS,

(b)

»institucije« so kreditne institucije, investicijska podjetja, investicijska podjetja iz primernih tretjih držav iz Priloge IV in priznane klirinške hiše ter borze iz Priloge II Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 97/10 in 80/11; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih),

(c)

''kapital borznoposredniške družbe'' je seštevek temeljnega kapitala in dodatnega kapitala I iz drugega oziroma tretjega poglavja Sklepa o izračunu kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 80/11; v nadaljevanju sklep o kapitalu), zmanjšan za odbitne postavke iz točk od (a) do (e) in od (h) do (j) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu.
Borznoposredniška družba, ki izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, pri izračunu dodatnega kapitala I iz prvega pododstavka te točke ne sme upoštevati pozitivne razlike med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane v skladu z uporabljenimi standardi računovodskega poročanja, in zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 81/09 – popr. in 80/11; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB).
Ne glede na prvi pododstavek te točke lahko borznoposredniška družba, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 6. členom tega sklepa, v izračunu kapitala upošteva tudi dodatni kapital II, izračunan v skladu s sklepom o kapitalu, pri čemer mora borznoposredniška družba izpolnjevati vse omejitve izpostavljenosti iz postavk netrgovalne knjige brez upoštevanja dodatnega kapitala II.

(d)

''izpostavljenosti do sheme'' so izpostavljenosti, razvrščene v kategorije izpostavljenosti iz točk (m), (o) in (p) prvega odstavka 4. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 81/09 – popr., 10/10 – popr. in 80/11; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu), pri katerih poleg izpostavljenosti do sheme kot celote (na primer do investicijskega sklada) obstajajo tudi osnovne izpostavljenosti te sheme (na primer naložbe investicijskega sklada).

II. IZRAČUN VELIKE IZPOSTAVLJENSOTI

5. člen

(izpostavljenost)

(1)

Izpostavljenost je vsaka postavka sredstev ali zunajbilančna postavka, za katero se v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja.

(2)

Pri izračunavanju izpostavljenosti se upošteva knjigovodska vrednost postavke sredstev, zmanjšana za oblikovane oslabitve oziroma vrednost zunajbilančne postavke, zmanjšana za oblikovane rezervacije.
Izpostavljenost, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, se izračunava v skladu z eno izmed metod, določenih v oddelku 5.3. sklepa o tržnih tveganjih. Če borznoposredniška družba pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija), lahko uporabi tudi metodo notranjih modelov (IMM) iz pododdelka 5.3.5. sklepa o tržnih tveganjih.
Izpostavljenost do shem se izračunava v skladu z eno izmed metod, določenih v Prilogi I tega sklepa.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri ugotavljanju izpostavljenosti ne upoštevajo tiste postavke, ki so v skladu s 30. členom sklepa o kapitalu odbitna postavka pri izračunu kapitala borznoposredniške družbe, namenjenem pokrivanju kapitalskih zahtev oziroma izpolnjevanju zahtev, določenih z drugimi predpisi.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost ne vključuje:

(a)

v primeru poslov s tujimi valutami izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave, to je v dveh delovnih dneh,

(b)

v primeru poslov nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave, to je v petih delovnih dneh od plačila ali izročitve vrednostnih papirjev, kar nastopi prej.

6. člen

(izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige in skupna izpostavljenost)

(1)

Ne glede na opredelitev izpostavljenosti iz 5. člena tega sklepa mora borznoposredniška družba, ki je zavezana izračunavati in izpolnjevati kapitalsko zahtevo za tržna tveganja v skladu s sklepom o tržnih tveganjih, ugotavljati tudi izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige ter skupno izpostavljenost do posamezne osebe.

(2)

Izpostavljenost do posamezne osebe iz postavk trgovalne knjige se izračuna kot seštevek:

(a)

presežka (pozitivnega) dolgih pozicij nad kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih, ki jih izdajo posamezne osebe, pri čemer se neto pozicije v posameznem finančnem instrumentu izračunajo v skladu s 15. členom sklepa o tržnih tveganjih,

(b)

neto izpostavljenosti iz naslova odkupa dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov posamezne osebe zaradi priprave in izvedbe prve prodaje dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov, pri čemer se neto izpostavljenosti izračunajo v skladu z 38. členom sklepa o tržnih tveganjih.
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti ustrezne sisteme za spremljanje in kontrolo svojih izpostavljenosti zaradi priprave in izvedbe prve prodaje dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov že med nepreklicnim prevzemom obveznosti odkupa in prvim delovnim dnem zaradi narave tveganj, izhajajočih iz tega posla.

(c)

izpostavljenosti do posamezne osebe iz naslova poslov, sporazumov ali pogodb zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke, izračunane v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, pri čemer se mora upoštevati tudi 46. člen sklepa o tržnih tveganjih.

(3)

Izpostavljenost do skupine povezanih oseb iz postavk trgovalne knjige je vsota izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige do posameznih oseb, ki sestavljajo skupino povezanih oseb.

(4)

Skupna izpostavljenost do posamezne osebe je vsota izpostavljenosti iz postavk netrgovalne knjige, kot je opredeljena v prvem odstavku 5. člena tega sklepa in izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige, kot je opredeljena v drugem odstavku tega člena.

7. člen

(velika izpostavljenost)

(1)

Velika izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb je izpostavljenost borznoposredniške družbe do te osebe ali skupine povezanih oseb, ki dosega ali presega 10 % kapitala borznoposredniške družbe.

(2)

Pri borznoposredniški družbi, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 6. členom tega sklepa, je velika izpostavljenost skupna izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki dosega ali presega 10 % kapitala borznoposredniške družbe.

(3)

Pri ugotavljanju velike izpostavljenosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena borznoposredniška družba ne sme upoštevati mogočih izvzetij in zmanjšanj zaradi upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj iz IV. poglavja tega sklepa.

8. člen

(ugotavljanje skupine povezanih oseb)

(1)

Pri ugotavljanju skupine povezanih oseb iz drugega odstavka 5. člena ZTFI v zvezi s 1. točko prvega odstavka 30. člena ZBan-1 mora borznoposredniška družba kot skupino povezanih oseb obravnavati dve ali več fizičnih ali pravnih oseb ki, če se ne dokaže drugače, za borznoposredniško družbo pomenijo eno tveganje, ker ena od njih neposredno ali posredno obvladuje druge.

(2)

Pri ugotavljanju skupine povezanih oseb iz drugega odstavka 5. člena ZTFI v zvezi z 2. točko prvega odstavka 30. člena ZBan-1 mora borznoposredniška družba kot skupino povezanih oseb obravnavati dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki med seboj niso v položaju obvladovanja, vendar za borznoposredniško družbo pomenijo eno tveganje, ker so med seboj povezane tako, da je verjetno, da bodo zaradi finančnih težav ene od njih, zlasti:

(a)

težav z odplačilom dolga, imele težave z odplačilom dolga tudi druge osebe.
V ta namen mora borznoposredniška družba presojati zlasti osebe z naslednjimi oblikami povezav:

-

osebe, ki so medsebojno gospodarsko povezane in odvisne in teh povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času,

-

pravne osebe, ki imajo skupne imetnike poslovnih deležev, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih so le-ti udeleženi pri upravljanju ali v kapitalu teh oseb,

-

družbe, povezane s skupnim vodenjem,

-

fizične osebe in pravne osebe, v katerih so te fizične osebe člani uprave, člani nadzornega sveta oziroma drugega organa vodenja ali nadzora ali prokuristi oziroma imajo kako drugače pomemben vpliv pri upravljanju teh pravnih oseb,

(b)

težav s financiranjem, imele težave s financiranjem tudi druge osebe.
V ta namen mora borznoposredniška družba presojati zlasti osebe, ki so medsebojno povezane s skupnim virom financiranja in teh povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času. V skupino povezanih oseb borznoposredniška družba vključi osebe, ki so prek pomembnega skupnega vira financiranja, ki ga zagotavlja borznoposredniška družba sama, njena finančna skupina ali njene povezane osebe, povezane tako, da tega vira financiranja ni mogoče nadomestiti, čeprav je oseba za to pripravljena sprejeti višje stroške financiranja.

(3)

Pri presoji povezav iz prve alineje točke (a) drugega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba presojati zlasti povezave med:

(a)

dolžnikom in dajalcem osebnega jamstva, če je za dajalca osebnega jamstva le-to tako pomembno, da bi realizacija jamstva lahko ogrozila njegovo zmožnost za odplačevanje lastnega dolga,

(b)

lastnikom stanovanjske ali poslovne nepremičnine in najemnikom, ki plačuje večino najemnine,

(c)

proizvajalcem določenega produkta in njegovim edinim kupcem,

(d)

osebama, ki sta povezani tako, da pomemben del terjatev ali obveznosti ene osebe izhaja iz odnosa do druge osebe,

(e)

proizvajalcem in prodajalcem, če proizvajalec v kratkem času ne more najti drugega prodajalca,