TFL Vsebine / Revija Revus

Obrazložitev iz doslej najznamenitejše odločbe slovenskega ustavnega sodišča še ni bila predmet celovite in podrobne razčlembe. O njej se je sicer veliko pisalo tako v strokovnem tisku kot v dnevnem časopisju, vendar deset let kasneje ne želim povzeti izrečenega. Na njenem primeru predstavljam jasen in lahko uporabljiv model, namenjen poglobljenim razčlenitvam posameznih (ne zgolj) ustavnosodnih odločitev in oceni legitimnosti sodniških utemeljitev. Jedro besedila je prevod naloge: Análisis del caso U-I-12/97 de la Corte constitucional Eslovena, s katero sem v oktobru 2007 na Pravni fakulteti Univerze v Alicanteju zaključil specialistični študij pravne argumentacije. Bistveni deli odločbe so v celoti navedeni v preglednicah ob besedilu, zato njihovo poprejšnje poznavanje ni nujno potrebno. Vseeno pa koristi, če bralec spomin na odločbo in ločena mnenja predhodno osveži.

This article provides an in-depth analysis and evaluation of the arguments developped in what is perhaps the most remarkable decision in more than fifteen years of the Slovenian Constitutional Court’s practice. The author gives analysis in the lines of Manuel Atienza’s theory of legal reasoning and argumentation, that is, a theory distinguishing the formal, the material, and the pragmatic dimension of any individual argumentative chain. Different technicques, representational schemes and normative models are applied on the text of the decision for the benefit of this analysis. The formal, symbolic language of modern propositional logic is used in order to evaluate internal coherence of the arguments. The structure of the argumentative chain is expressed in relational schemes, showing the interdependence of different argumentative parts. Stephen Toulmin’s model of practical reasoning is then applied directly on the text of the decision, in order to divide the argument on individual claims, data, warrants and backings. Finally, some partial dialogues between the court’s majority and the dissendants are re-created, which permits to verify correctness of the given argumentation on the normative grounds of Toulmin’s dialectical conception of practical reasoning.