Akt o nasledstvu Konvencije o prometnih znakih,...

114. Akt o nasledstvu Konvencije o prometnih znakih, sklenjene na Dunaju, dne 8. novembra 1968 (MNKPZ)

A K T
O NASLEDSTVU KONVENCIJE O PROMETNIH ZNAKIH, SKLENJENE NA DUNAJU, DNE 8. NOVEMBRA 1968 (MNKPZ)

Na podlagi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) v zvezi z določbami 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 in 21/94), Državni zbor Republike Slovenije odloča, da se notificira nasledstvo Republike Slovenije glede Konvencije o prometnih znakih, sklenjene na Dunaju 8. novembra 1968.

Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in slovenskem prevodu objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe hkrati z aktom.

Ob notifikaciji nasledstva Republika Slovenija na podlagi 46. člena Konvencije o prometnih znakih poda naslednjo izjavo:

»Republika Slovenija je v skladu s prvim odstavkom 9. člena Konvencije o prometnih znakih izbrala vzorec Aa, v skladu s tretjim odstavkom 10. člena pa je izbrala vzorec B 2a«.

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

Št. 326-07/10-144/8

Ljubljana, dne 22. septembra 2010

EPA 1143-V

Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik

Convention on road signs and signals &fbco;binary entityId="76fe839c-1452-43c8-808f-a49ca718f173" type="pdf"&fbcc;

K O N V E N C I J A
O PROMETNIH ZNAKIH

POGODBENICE SO SE

OB UPOŠTEVANJU, da je mednarodna enotnost prometnih znakov in simbolov na njih potrebna, da se olajša mednarodni cestni promet in poveča varnost cestnega prometa,

DOGOVORILE:

I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Opredelitev pojmov

Pojmi, navedeni v tej konvenciji, pomenijo:

(a)

"domača zakonodaja" pogodbenice pomeni vso državno ali lokalno zakonodajo in predpise, ki veljajo na ozemlju pogodbenice;

(b)

"naselje" pomeni območje, na katerem so dovozi in izvozi posebno označeni z znaki za naselje, ali območje, ki je v domači zakonodaji opredeljeno drugače;

(c)

"cesta" pomeni celotno površino katere koli poti ali ulice, ki je na voljo za javni promet;

(d)

"vozišče" pomeni del ceste, ki je navadno namenjen prometu vozil; cesta ima lahko več vozišč, ki so jasno ločena med seboj, na primer z ločilnim pasom, ali pa so nivojsko ločena;

(e)

"prometni pas" pomeni enega od vzdolžnih pasov, na katere se deli vozišče, in je ali pa ni označen z vzdolžnimi cestnimi označbami ter je dovolj širok za eno premikajočo se kolono dvoslednih motornih vozil;

(f)

"križišče" pomeni prometno površino, ki nastane s križanjem, združitvijo ali ločitvijo dveh ali več cest v isti ravnini, vključno z drugimi površinami, ki pri tem nastanejo;

(g)

"prehod ceste čez progo v isti ravnini" pomeni nivojsko križanje ceste s tiri železniške ali tramvajske proge;

(h)

"avtocesta" pomeni cesto, ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil in nima neposrednega dostopa do sosednjih zemljišč, ter:

(i)

ima, razen na posameznih mestih ali začasno, dve smerni vozišči, ločeni z ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, ali izjemoma na drugačen način;

(ii)

v isti ravnini ne prečka ceste, železniške ali tramvajske proge ali pešpoti in

(iii)

je posebej označena kot avtocesta;

(i)

za vozilo velja, da je:

(i)

"ustavljeno", če stoji toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo osebe ali da se natovori ali raztovori blago, in

(ii)

"parkirano", če stoji iz kakršnega koli razloga, razen takrat, ko se s tem izogne drugim udeležencem cestnega prometa ali trčenju z oviro ali upošteva prometne predpise, in če čas ustavitve takega vozila ni omejen na čas, potreben za vstop ali izstop oseb ali natovarjanje ali raztovarjanje blaga.

Pogodbenicam pa je prepuščena razlaga pojma "ustavljeno" pri vsakem vozilu, ki v smislu pododstavka ii stoji za čas, ki ne presega časa, določenega z domačo zakonodajo, razlaga pojma "parkirano" pa za vsako vozilo, ki v smislu pododstavka i stoji za čas, ki presega tistega, ki je določen z domačo zakonodajo;

(j)

"kolo" pomeni vsako vozilo, ki ima vsaj dve kolesi in ga oseba poganja z lastno močjo, predvsem s pedali ali ročnimi gonilkami;

(k)

"moped" pomeni vsako dvokolesno ali trikolesno vozilo, opremljeno z motorjem z notranjim izgorevanjem, katerega delovna prostornina ne presega 50 cm3 (3,05 kubičnih palcev) in katerega največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 50 km (30 milj) na uro. Pogodbenice pa imajo pravico, da v skladu s svojo domačo zakonodajo med mopede ne štejejo vozil, ki glede na njihovo uporabo nimajo značilnosti kolesa, še posebno ne značilnosti poganjanja s pedali, ali katerih največja konstrukcijsko določena hitrost, masa ali nekatere značilnosti motorja presegajo določene meje. Nobena določba v tej opredelitvi se ne razlaga na način, ki bi pogodbenicam pri uporabi njihove domače zakonodaje o cestnem prometu preprečeval obravnavo mopeda popolnoma enako kot kolesa;

(l)

"motorno kolo" pomeni dvokolesno vozilo s stransko prikolico ali brez nje, ki je opremljeno s pogonskim motorjem. Pogodbenice lahko v svoji domači zakonodaji obravnavajo kot motorna kolesa tudi trikolesna vozila, katerih masa praznega vozila ne presega 400 kg (900 funtov). Pojem "motorno kolo" ne vključuje mopedov, čeprav lahko pogodbenice obravnavajo mopede kot motorna kolesa v tej konvenciji, če o tem dajo izjavo v skladu z drugim odstavkom 46. člena te konvencije;

(m)

"vozilo na motorni pogon" pomeni vsako cestno vozilo na lastni pogon, razen mopeda na ozemljih pogodbenic, ki ne obravnavajo mopedov kot motornih koles, in ne vozi po tirih;

(n)

"motorno vozilo" pomeni vsako vozilo na motorni pogon, ki se navadno uporablja za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za vleko vozil za prevoz oseb ali blaga po cesti. Ta pojem vključuje tudi trolejbuse, torej vozila, ki so priključena na električni vod in ne vozijo po tirih. Sem ne spadajo vozila, kot so kmetijski traktorji, ki se samo slučajno uporabljajo za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga, po cesti;

(o)

"priklopno vozilo" pomeni vsako vozilo, ki je narejeno tako, da ga vleče vozilo na motorni pogon, in vključuje tudi polpriklopnike;

(p)

"polpriklopnik" pomeni vsako priklopno vozilo brez prednje osi, ki je narejeno tako, da se s sprednjim delom opira na vlečno vozilo in da precejšnji del njegove teže in teže njegovega tovora nosi motorno vozilo;

(q)

"voznik" je vsaka oseba, ki vozi motorno vozilo ali drugo vozilo (vključno s kolesom) ali vodi živino, posamično ali v čredi, jate ali vprežne živali, tovorno živino ali jezdne živali po cesti;

(r)

"največja dovoljena masa" pomeni največjo maso obremenjenega vozila, ki jo predpiše pristojni organ države, v kateri je vozilo registrirano;

(s)

"skupna masa" pomeni dejansko maso obremenjenega vozila skupaj s posadko vozila in potniki;

(t)

"smer prometa" in "ki ustreza smeri prometa" pomeni desno stran, če mora voznik vozila v skladu z domačo zakonodajo dovoliti bližajočemu se vozilu, da pelje mimo njega po njegovi levi strani; sicer pa ti izrazi pomenijo levo stran;

(u)

zahteva, da voznik "da prednost" drugim vozilom, pomeni, da ne sme nadaljevati vožnje ali premika, če bi to utegnilo prisiliti voznike drugih vozil, da nenadno spremenijo smer ali hitrost svojih vozil.

2. člen

Priloge h konvenciji

Priloge k tej konvenciji, in sicer:

Priloga 1: Znaki za nevarnost, razen tistih, ki so postavljeni pred križišči ali prehodi ceste čez železniško progo v isti ravni,

Priloga 2: Znaki, ki urejajo prednost v križiščih, znaki za nevarnost pred križišči in znaki, ki urejajo prednost na ozkih cestnih odsekih,

Priloga 3: Znaki, ki se nanašajo na prehode ceste čez železniško progo v isti ravni,

Priloga 4: Znaki za izrecne odredbe, razen znakov za parkiranje,

Priloga 5: Znaki za obvestila, razen znakov za parkiranje,

Priloga 6: Znaki za ustavljanje in parkiranje,

Priloga 7: Dopolnilne table,

Priloga 8: Talne označbe,

Priloga 9: Barvni prikazi znakov, simbolov in tabel iz prilog 1 do 7(1)

so sestavni del te konvencije.

3. člen

Obveznosti pogodbenic

1.

(a) Pogodbenice te konvencije soglašajo s sistemom prometnih znakov in njihovih simbolov, ki je opisan v tej konvenciji, in se zavezujejo, da ga bodo čim prej sprejele. Zato:

(i)

se bodo pogodbenice tam, kjer ta konvencija predpisuje prometni znak in njegov simbol za označevanje nevarnosti, prepovedi, omejitve ali obveznosti ali obveščanje udeležencev cestnega prometa, zavezale, da ob upoštevanju rokov, ki jih določata drugi in tretji odstavek tega člena, za ta namen ne bodo uporabljale nobenega drugega znaka ali simbola;

(ii)

bodo pogodbenice smele tam, kjer ta konvencija ne predpisuje prometnega znaka in njegovega simbola za označevanje nevarnosti, prepovedi, omejitve ali obveznosti ali obveščanje udeležencev cestnega prometa, v te namene uporabiti kateri koli znak ali simbol, ki ga želijo uporabiti, če tak znak ali simbol nima drugačnega pomena v tej konvenciji in če je v skladu s sistemom, ki ga predpisuje ta konvencija.

(b)

Zaradi izboljšanja tehnik nadzora prometa in ob upoštevanju koristnosti izvajanja predhodnih preizkusov pred predložitvijo sprememb k tej konvenciji je pogodbenicam dana možnost, da na posameznih cestnih odsekih zaradi preizkušanja in začasne ureditve ne upoštevajo določb te konvencije.

2.

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na svojih ozemljih najpozneje v štirih letih od datuma začetka veljavnosti te konvencije zamenjale ali dopolnile vse prometne znake, simbole ali naprave, ki se, čeprav imajo značilnosti prometnih znakov, simbolov ali naprav, ki spadajo v sistem, predpisan s to konvencijo, uporabljajo z drugačnim pomenom, kot je tisti, ki ga predpisuje ta konvencija.

3.

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na svojih ozemljih v petnajstih letih od datuma začetka veljavnosti te konvencije zamenjale vse prometne znake, simbole ali naprave, ki niso v skladu s sistemom, predpisanim s to konvencijo. V tem obdobju se lahko ohranijo prejšnji prometni znaki in simboli poleg tistih, ki so predpisani v tej konvenciji, da bi se udeleženci cestnega prometa seznanili s sistemom, ki je predpisan v tej konvenciji.

4.

Nobena določba te konvencije ne zahteva od pogodbenic, da prevzamejo vse vrste prometnih znakov, ki so v njej predpisani. Nasprotno, pogodbenice omejijo število sprejetih vrst prometnih znakov na tiste, ki so nujno potrebni.

4. člen

Pogodbenice upoštevajo, da je prepovedano:

(a)

pritrditi na prometni znak, njegov nosilec ali katero koli drugo napravo za nadzor prometa kar koli, kar ni povezano z namenom takega prometnega znaka ali naprave; če pogodbenice ali njihovi pristojni organi pooblastijo neprofitno organizacijo za namestitev znakov za obvestila, lahko dovolijo, da se emblem te organizacije pojavi na prometnem znaku ali njegovem nosilcu, če to ne ovira razumevanja znaka;

(b)

nameščati kakršne koli table, obvestila, oznake ali naprave, ki bi se lahko zamenjale za znake ali druge naprave za nadzor prometa, bi tako postale manj vidne ali učinkovite, bi lahko zmedle udeležence cestnega prometa ali zmotile njihovo pozornost na način, ki škoduje varnosti prometa.

II. poglavje PROMETNI ZNAKI

5. člen

1.

Sistem, ki ga predpisuje ta konvencija, razlikuje med temi skupinami prometnih znakov:

(a)

znaki za nevarnost opozarjajo udeležence cestnega prometa na nevarnost na cesti in jih obveščajo o vrsti nevarnosti;

(b)

znaki za izrecne odredbe naznanjajo udeležencem cestnega prometa posebne obveznosti, omejitve ali prepovedi, po katerih se morajo ravnati; delijo se na:

(i)

znake za prednost;

(ii)

znake za prepovedi ali omejitve;

(iii)

znake za obveznost;

(c)

znaki za obvestila so namenjeni udeležencem cestnega prometa med potovanjem ali za dajanje drugih informacij, ki utegnejo biti koristne; delijo se na:

(i)

znake za prednostno smer;

(ii)

kažipote;

(iii)

znake za označevanje cest;

(iv)

znake za označevanje kraja;

(v)

znake za potrditev smeri;

(vi)

druge znake, ki zagotavljajo koristne informacije za voznike vozil;

(vii)

druge znake, ki prikazujejo objekte, ki utegnejo biti koristni za udeležence cestnega prometa.

2.

Če ta konvencija omogoča izbiro med več prometnimi znaki ali simboli:

(a)

se pogodbenice zavežejo, da bodo prevzele samo enega od teh prometnih znakov ali simbolov za svoje celotno ozemlje;

(b)

si pogodbenice prizadevajo doseči regionalne sporazume o tej izbiri;

(c)

bo tretji odstavek 3. člena te konvencije veljal za tiste vrste prometnih znakov in simbolov, ki niso izbrani.

6. člen

1.

Znaki se postavijo tako, da jih lahko vozniki, ki so jim ti znaki namenjeni, zlahka in pravočasno prepoznajo. Navadno so postavljeni na cesti v smeri prometa, vendar se lahko postavijo ali ponovijo nad voziščem. Vsak znak, ki je postavljen na tisto stran ceste, ki ustreza smeri prometa, se ponovno namesti nad vozišče ali na drugi strani vozišča, če so lokalne razmere take, da ga vozniki, ki jim je namenjen, morda ne bi pravočasno opazili.

2.

Vsi znaki veljajo za voznike na celi širini vozišča, odprti za promet. Toda veljavnost znakov je lahko omejena samo na enega ali več prometnih pasov vozišča, kadar so pasovi označeni z vzdolžnimi označbami.

3.

Tam, kjer bi bil po mnenju pristojnih organov znak neučinkovit, če bi bil postavljen ob rob vozišča ceste z ločenima smernima voziščema, se lahko postavi tudi na ločilni pas in tako ni potrebno, da se ponovno postavi ob rob vozišča.

4.

Priporočljivo je, da domača zakonodaja zagotavlja:

(a)

da so znaki postavljeni tako, da ne ovirajo prometa vozil na vozišču, in če so postavljeni ob rob vozišča, da čim manj ovirajo pešce. Razlike v nivoju med voziščem na strani, kjer je postavljen znak, in spodnjim robom znaka so pri znakih iste skupine na isti cesti čim enotnejše;

(b)

da je velikost prometnih znakov taka, da se znak zlahka vidi od daleč in ga oseba, ki se mu približuje, zlahka razume; v skladu s pododstavkom c tega odstavka je ta velikost prilagojena normalni hitrosti vozil;

(c)

da je velikost znakov za nevarnost in za izrecne odredbe standardizirana na ozemlju vsake pogodbenice. Na splošno se uporabljajo štiri velikosti za vsako vrsto znaka: majhen, normalen, velik in zelo velik znak. Majhni znaki se uporabljajo tam, kjer razmere ne omogočajo uporabe normalnih znakov, ali tam, kjer promet lahko poteka samo zelo počasi; uporabijo se lahko tudi za ponovitev predhodnega znaka. Veliki znaki se uporabljajo na zelo širokih cestah za hitri promet. Zelo veliki znaki se uporabljajo na cestah, po katerih promet poteka zelo hitro, kot so avtoceste.

7. člen

1.

Priporoča se, da domača zakonodaja zaradi boljše vidljivosti in razpoznavnosti ponoči zagotovi, da se prometni znaki, še posebno znaki za nevarnost in znaki za izrecne odredbe, razen tistih, ki označujejo ustavitev in parkiranje na osvetljenih ulicah naselij, osvetlijo ali opremijo z odsevnim materialom ali odsevnimi pripomočki, če ne slepijo udeležencev cestnega prometa.

2.

Nobena določba v tej konvenciji ne prepoveduje uporabe znakov za obvestila, nevarnost, prepoved, omejitev ali obveznost, ki veljajo samo v določenem času ali ob določenih dnevih in so vidni samo, kadar je njihova vsebina pomembna.

8. člen

1.

Zaradi lažjega mednarodnega razumevanja znakov sistem prometnih znakov, predpisan v tej konvenciji, temelji na uporabi oblik in barv, značilnih za vsako skupino znakov, in kadar je le mogoče, na uporabi grafičnih simbolov namesto napisov. Kadar pogodbenice menijo, da je treba spremeniti predpisane simbole, take spremembe ne smejo spremeniti njihovih temeljnih značilnosti.

2.

Pogodbenice, ki v skladu s točko ii pododstavka a prvega odstavka 3. člena te konvencije želijo sprejeti znak ali simbol, ki ga ta konvencija ne predpisuje, si prizadevajo za regionalno poenotenje novega znaka ali simbola.

3.

Nobena določba v tej konvenciji ne prepoveduje napisa na dopolnilni pravokotni tabli pod znakom ali na pravokotni tabli z znakom, ki bi olajšal razumevanje znakov; tak napis se lahko namesti tudi na samem znaku, če to voznikom ne oteži razumevanja pomena znaka.

4.

Kadar pristojni organi menijo, da bi moral biti pomen znaka ali simbola jasnejši ali da bi bilo treba omejiti uporabo znakov za izrecne odredbe na določene kategorije udeležencev cestnega prometa ali določena časovna obdobja in če bi bilo nemogoče zagotoviti potrebno obvestilo z dodatnim simbolom ali številkami, kakor je določeno v prilogah h konvenciji, se pod znakom na pravokotni tabli namestijo napisi, čeprav take napise lahko nadomesti ali dopolni eden ali več simbolov, nameščenih na isti tabli.

5.

Napisi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena so v enem, dveh ali več domačih jezikih in če pogodbenica meni, da je potrebno, tudi v drugih jezikih, še posebno v uradnih jezikih Združenih narodov.

ZNAKI ZA NEVARNOST

9. člen

1.

V I. pododdelku oddelka A priloge 1 k tej konvenciji so navedeni vzorci znakov za nevarnost; v oddelku B pa so simboli, ki jih je treba prikazati na teh znakih, navedenih pa je tudi nekaj navodil za njihovo uporabo. Znaki in simboli za nevarnost, ki opozarjajo na nevarnost v križišču, so opisani v prilogi 2 k tej konvenciji, simboli za nevarnost, ki opozarjajo na prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini, pa so opisani v prilogi 3. V skladu z drugim odstavkom 46. člena te konvencije vsaka država obvesti generalnega sekretarja o tem, ali je izbrala A(na a) ali A(na b) kot vzorec znaka za nevarnost.

2.

Število znakov za nevarnost se po nepotrebnem ne poveča, vendar se znaki postavijo tako, da voznike, ki vozijo s potrebno previdnostjo, opozarjajo na mogoče cestne nevarnosti, ki jih je težko pravočasno opaziti.

3.

Znaki za nevarnost se postavijo na taki razdalji od nevarnega mesta, da so učinkoviti podnevi in ponoči, ob upoštevanju cestnih in prometnih razmer, vključno s primerno hitrostjo vozil in razdaljo, s katere je znak viden.

4.

Oddaljenost med znakom in začetkom nevarnega cestnega odseka je lahko navedena tudi na dopolnilni tabli, ki ustreza vzorcu 1 iz priloge 7 k tej konvenciji in je nameščena v skladu z določbami navedene priloge; to obvestilo mora biti dano, kadar vozniki ne morejo presoditi razdalje med znakom in začetkom nevarnega cestnega odseka in če ni taka, kot bi jo pričakovali v normalnih okoliščinah.

5.

Znaki za nevarnost se lahko ponovijo, še posebno na avtocestah in večpasovnih hitrih cestah. Tam, kjer se ponovijo, je razdalja med znakom in začetkom nevarnega cestnega odseka prikazana v skladu s četrtim odstavkom tega člena. Pri znakih za nevarnost, ki opozarjajo na premične mostove in prehode ceste čez železniške proge v isti ravnini, imajo pogodbenice možnost uporabiti določbe tretjega odstavka 35. člena te konvencije ali petega odstavka oddelka B priloge 1 k tej konvenciji namesto določb tega odstavka.

6.

Če se znak za nevarnost uporabi za opozarjanje na nevarnost na daljšem cestnem odseku (npr. vrsta nevarnih ovinkov ali odsek vozišča v slabem stanju) in je pri tem zaželeno, da se dolžina navedenega odseka označi, je to označeno z dopolnilno tablo, ki ustreza vzorcu 2 iz priloge 7 k tej konvenciji, ki je postavljena v skladu z določbami, ki veljajo za navedeni odsek.

ZNAKI ZA IZRECNE ODREDBE RAZEN ZNAKOV ZA USTAVLJANJE IN PARKIRANJE

10. člen

Znaki za prednost

1.

Znaki, ki udeležence cestnega prometa opozarjajo na posebna pravila prednosti na križiščih ali jih obveščajo o njih, so znaki B-1, B-2, B-3 in B-4, ki so opisani v oddelku A priloge 2 k tej konvenciji. Znaka, ki udeležence cestnega prometa obveščata o prednostnem pravilu na ozkih cestnih odsekih, sta znaka B-5 in B-6, ki sta opisana v oddelku C priloge 2 k tej konvenciji.

2.

Znak B-1 KRIŽIŠČE S PREDNOSTNO CESTO zavezuje voznike, da morajo na križišču s takim znakom dati prednost vozilom na cesti, ki se ji približujejo.

3.

Znak B-2 USTAVI zavezuje voznike, da na križišču s takim znakom ustavijo, preden zapeljejo nanj, in dajo prednost vozilom na cesti, ki se ji približujejo. V skladu z drugim odstavkom 46. člena te konvencije vsaka država obvesti generalnega sekretarja o tem, ali je izbrala znak B-2(na a) ali znak B-2(na b) kot vzorec za znak USTAVI.

4.

Znak B-2 se lahko postavi tudi drugje, ne samo na križišču, če pristojni organi menijo, da je to potrebno za opozarjanje voznikov, da morajo ustaviti na isti ravnini z mestom, kjer je postavljen znak, in ne smejo nadaljevati vožnje, dokler se ne prepričajo, da lahko to storijo brez nevarnosti.

5.

Znaka B-1 in B-2 se postavita na križišču po možnosti v isti višini z mestom, na katerem morajo vozila ustaviti ali mimo katerega ne smejo, kadar nimajo prednosti.

6.

Znak A s simbolom A-23 ali simbolom A-24 se lahko uporablja kot opozorilo na znak B-1 oziroma B-2. Toda v državah, ki uporabljajo znak A(na a) kot znak za nevarnost, se lahko za opozorilo na znak B-1 ali znak B-2 uporabljajo enaki znaki, dopolnjeni z dopolnilno tablo vzorca 1, kakor je prikazano v prilogi 7.

7.

Znak B-3 PREDNOSTNA CESTA se uporablja za obvestilo udeležencem cestnega prometa, da morajo na križiščih te ceste z drugimi cestami vozniki vozil, ki vozijo po drugih cestah ali prihajajo z njih, dati prednost vozilom, ki vozijo po tej cesti. Ta znak je lahko postavljen na začetku prednostne ceste in ponovljen za vsakim križiščem, lahko pa je postavljen tudi pred križiščem ali na njem. Kadar je znak B-3 postavljen na cesti, je pred mestom, kjer cesta nima več prednosti pred drugimi cestami, postavljen znak B-4 KONEC PREDNOSTI. Znak B-4 je lahko ponovljen enkrat ali večkrat pred mestom, kjer prednost preneha; znak ali znaki, postavljeni pred takim mestom, imajo dopolnilno tablo, ki ustreza vzorcu 1 iz priloge 7.

8.

Če je opozorilo na bližajoče se križišče označeno na cesti z znakom za nevarnost, ki ima enega od simbolov A-22, ali če je na križišču cesta prednostna in označena kot taka z znaki B-3, kot je določeno v sedmem odstavku tega člena, se na križišču na vseh drugih cestah postavi znak B-1 ali B-2; postavitev znaka B-1 ali B-2 pa ni obvezna na cestah, kot so dovozne poti ali kolovozi, kjer morajo vozniki na križišču dati prednost, tudi če za to ni nobenega znaka. Znak B-2 se postavi samo, če pristojni organi menijo, da je primerno zahtevati od voznikov, da se ustavijo predvsem zaradi slabe vidljivosti cestnih odsekov na eni ali drugi strani križišča, ki se mu približujejo.

11. člen

Znaki za prepovedi ali omejitve

Oddelek A priloge 4 k tej konvenciji opisuje znake za prepovedi in omejitve, razen znakov za ustavljanje in parkiranje, ter določa njihov pomen. Opisuje tudi znake, ki obveščajo o prenehanju teh prepovedi in omejitev ali o prenehanju katere koli od njih.

12. člen

Znaki za obveznost

Oddelek B priloge 4 k tej konvenciji opisuje znake za obveznost in določa njihov pomen.

13. člen

Določbe, ki veljajo za znake, ki so opisani v prilogi 4 k tej konvenciji

1.

Znaki za prepovedi in omejitve ter znaki za obveznost se postavijo čim bliže mestu, kjer se obveznost, omejitev ali prepoved začne, in se lahko ponovijo, če pristojni organi menijo, da je to potrebno. Toda če se pristojnim organom zaradi boljše vidljivosti ali zaradi vnaprejšnjega opozarjanja udeležencev zdi primerno, se lahko znaki postavijo na ustrezni razdalji pred mestom, ko nastopi obveznost, omejitev ali prepoved. Pod znake, ki so postavljeni pred mestom, ko nastopi obveznost, omejitev ali prepoved, se postavi dopolnilna tabla, ki ustreza vzorcu 1 priloge 7.

2.

Znaki za izrecne odredbe, postavljeni zraven ali takoj za znakom z imenom naselja, pomenijo, da pravilo velja za celotno naselje, razen če bi drugi znaki na določenih cestnih odsekih v naselju določali drugače.

ZNAKI ZA OBVESTILA RAZEN ZNAKOV ZA PARKIRANJE

14. člen

1.

Priloga 5 k tej konvenciji opisuje znake, ki vsebujejo koristna obvestila za udeležence cestnega prometa ali navaja primere takih znakov; prav tako daje nekaj navodil za njihovo uporabo.

2.

Besedilo na znakih za obvestila iz alinej i do v pododstavka c prvega odstavka 5. člena je v državah, ki ne uporabljajo latinice, napisano v uradnem jeziku države v latinici, izgovarjava pa naj bi bila čim bolj verodostojen posnetek uradnega jezika države.

3.

V državah, ki ne uporabljajo latinice, se besede v latinici lahko napišejo na isti znak kakor besede v uradnem jeziku države ali pa na ponovljeni znak.

4.

Znak ne sme imeti napisov v več kot dveh jezikih.

15. člen

Predkažipoti

Predkažipoti se postavijo na takih razdaljah od križišča, da so podnevi in ponoči čim učinkovitejši ob upoštevanju cestnih in prometnih razmer, vključno z normalno hitrostjo vozil in razdaljo, s katere je znak viden; v naseljih naj ta razdalja ne preseže 50 metrov (55 jardov), na avtocestah in drugih hitrih cestah pa ne sme biti krajša od 500 m (550 jardov).

Znaki se lahko ponovijo. Dopolnilna tabla, nameščena pod znakom, lahko označuje razdaljo med znakom in križiščem; ta razdalja je lahko prikazana tudi na spodnjem delu znaka.

16. člen

Kažipoti

1.

En kažipot lahko navaja več imen krajev; imena na znaku so napisana eno pod drugim. Črke, uporabljene za ime enega kraja, so lahko večje od črk za druge kraje samo, če je tak kraj največji med njimi.

2.

Kadar so prikazane razdalje, se številke napišejo na isti višini kot ime kraja. Na kažipotih v obliki puščice se številke vstavijo med ime kraja in konico puščice; na znakih pravokotne oblike pa se vstavijo za ime kraja.

17. člen

Znaki za označevanje cest

Znaki, ki se uporabljajo za označevanje cest po njihovi številki, ki je sestavljena iz številk, črk ali kombinacije številk in črk ali po njihovem imenu, vsebujejo navedeno številko ceste ali ime v pravokotnem okviru ali grb. Tiste pogodbenice, ki imajo svoj sistem razvrstitve cest, pa lahko nadomestijo pravokotni okvir s svojim simbolom za razvrstitev cest.

18. člen

Znaki za označevanje kraja

1.

Znaki za označevanje kraja se lahko uporabijo za označevanje meje med državama, meje med upravnima okrožjema v isti državi ali imena naselja, reke, gorskega prelaza, razgledne točke.

2.

Znak E-9(na a) ali E-9(na b) se postavita na začetku naselja; znak E-9(na c) ali E-9(na d) se postavi na koncu naselja. Domača zakonodaja lahko zagotovi, da ti znaki opozarjajo udeležence cestnega prometa, da prometni predpisi, ki veljajo na njenem ozemlju za naselja, veljajo od znaka E-9(na a) ali E-9(na b) do znaka E-9(na c) ali E-9(na d), razen če drugi znaki na nekaterih cestnih odsekih v naselju opozarjajo na drugačne predpise. Znak B-4 se vedno postavi na prednostno cesto, označeno z znakom B-3, če prednost na navedeni cesti preneha veljati tam, kjer cesta vodi skozi naselje.

3.

Znaki za označevanje kraja, ki vsebujejo druge podatke kakor ime naselja, se bistveno razlikujejo predvsem po barvi od znakov E-9(na a) do E-9(na d).

19. člen

Znaki za potrditev smeri

Ti znaki se uporabljajo za potrditev smeri ceste tam, kjer pristojni organi menijo, da je to potrebno, na primer na izvozu iz večjega naselja. Na njih je ime enega, dveh ali več krajev, kot to določa prvi odstavek 16. člena te konvencije. Kadar so navedene razdalje, so številke napisane za imenom kraja.

20. člen

Znak ob prehodu za pešce

Znak E-11(na a) ali E-11(na b) se postavi ob prehode za pešce, če pristojni organi menijo, da je to potrebno.

21. člen

Določbe, ki veljajo za znake za obvestila

1.

Znaki za obvestila, navedeni v 15. do 20. členu te konvencije, se postavijo tja, kjer pristojni organi menijo, da je priporočljivo. Drugi znaki za obvestila se v skladu z zahtevami prvega odstavka 6. člena postavijo samo tja, kjer pristojni organi menijo, da je potrebno; zlasti znaki od F-2 do F-7 smejo biti le na tistih cestah, na katerih so objekti za nujna popravila, polnjenje goriva, nastanitev in počivališče redki.

2.

Znaki za obvestila se lahko ponovijo. Dopolnilna tabla, nameščena pod znak, lahko prikazuje razdaljo med znakom in mestom, ki ga ta znak označuje. Ta razdalja je lahko tudi vpisana na spodnji del samega znaka.

ZNAKI ZA USTAVLJANJE IN PARKIRANJE

22. člen

V prilogi 6 te konvencije so v oddelku A opisani znaki za prepoved ali omejitev ustavljanja ali parkiranja, v oddelku B pa drugi znaki, ki dajejo uporabne informacije o parkiranju; pomen znakov je razložen, dana pa so tudi navodila za njihovo uporabo.

III. poglavje SVETLOBNI PROMETNI ZNAKI

23. člen

Svetlobni prometni znaki za promet vozil

1.

V skladu z dvanajstim odstavkom tega člena se za svetlobne prometne znake za urejanje prometa vozil, razen tistih, ki so namenjeni izključno vozilom javnega prometa, smejo uporabljati samo znaki, ki pomenijo:

(a)

neutripajoči svetlobni znaki:

(i)

zelena luč pomeni, da se sme vožnja nadaljevati, vendar pa zelena luč za urejanje prometa v križišču ne dovoljuje voznikom nadaljevati vožnje, če je promet tako gost v smeri, v katero nameravajo nadaljevati pot, da vozniki, če bi zapeljali v križišče, ob naslednji zamenjavi svetlobnih znakov križišča ne bi mogli izprazniti;

(ii)

rdeča luč pomeni, da nadaljevanje vožnje ni dovoljeno; vozila ne smejo zapeljati čez črto za ustavitev, če pa te črte ni, ne smejo peljati mimo svetlobnega znaka, ali če je znak na sredini ali na nasprotni strani križišča, ne smejo pripeljati na križišče ali se postaviti na prehod za pešce na križišču;

(iii)

rumena luč, ki gori samostojno ali hkrati z rdečo lučjo; kadar gori samostojno, pomeni, da nobeno vozilo ne sme zapeljati čez črto za ustavitev ali mimo svetlobnega znaka, razen če je v trenutku, ko se luč prižge, tako blizu črte za ustavitev ali znaka, da se ne bi moglo varno ustaviti pred črto za ustavitev oziroma svetlobnim znakom. Kadar je svetlobni znak postavljen v sredini ali na nasprotni strani križišča, rumena luč pomeni, da nobeno vozilo ne sme pripeljati na križišče ali zapeljati na prehod za pešce na križišču, razen če je v trenutku, ko se prižge rumena luč, tako blizu prehoda ali križišča, da se ne more varno ustaviti. Kadar se prižge hkrati z rdečo lučjo, pomeni, da se bo svetlobni znak zamenjal, vendar pa to ne vpliva na prepoved vožnje, ki jo označuje rdeča luč;

(b)

utripajoči svetlobni znaki:

(i)

- utripajoča rdeča luč;

-

ali dve izmenično utripajoči rdeči luči, pri čemer se ena prižge, ko je druga ugasnjena, in sta nameščeni na istem drogu v isti višini ter v isti smeri, pomenita, da vozila ne smejo prepeljati črte za ustavitev, če je ni, pa ne smejo peljati mimo svetlobnega znaka;

ti svetlobni znaki se smejo uporabljati samo na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini, na začetku premičnih mostov ali pristajalnih pomolov za trajekte in ustavitev prometa, če na cesto prihajajo gasilska vozila ali se približuje zrakoplov v nizkem letu;

(ii)

utripajoča rumena luč ali dve izmenično utripajoči rumeni luči pomenita, da vozniki lahko nadaljujejo vožnjo, vendar posebno previdno.

2.

Svetlobni znaki tribarvnega sistema so sestavljeni iz treh neutripajočih luči rdeče, rumene in zelene barve; zelena luč se prižge le, kadar rdeča in rumena luč ne gorita.

3.

Svetlobni znaki dvobarvnega sistema so sestavljeni iz neutripajoče rdeče luči in neutripajoče zelene luči. Rdeča in zelena luč ne smeta goreti hkrati. Svetlobni znaki dvobarvnega sistema se uporabljajo samo začasno, v času, določenem v tretjem odstavku 3. člena te konvencije, ki je potreben za nadomestitev obstoječih naprav.

4.

Svetlobni znaki pri tribarvnem in dvobarvnem sistemu, navedenem v drugem in tretjem odstavku tega člena, so lahko nameščeni navpično ali vodoravno.

5.

Če so svetlobni znaki nameščeni navpično, je rdeča luč zgoraj, če pa so nameščeni vodoravno, je rdeča luč na strani, nasprotni tisti, v katero poteka promet.

6.

Pri sistemu tribarvnih svetlobnih znakov je rumena luč na sredini.

7.

Vse luči v sistemu tribarvnih in dvobarvnih svetlobnih znakov iz drugega in tretjega odstavka tega člena so okrogle. Rdeče utripajoče luči iz prvega odstavka tega člena so prav tako okrogle.

8.

Utripajoča rumena luč je lahko nameščena samostojno; taka luč se lahko uporabi tudi namesto sistema tribarvnih svetlobnih znakov takrat, kadar je promet redek.

9.

Kadar zelena luč v sistemu tribarvnih svetlobnih znakov pokaže eno ali več puščic, prižig puščice ali puščic pomeni, da lahko vozila nadaljujejo vožnjo samo v nakazano smer ali smeri. Puščice, ki pomenijo, naj promet poteka ali ne poteka naravnost naprej, so usmerjene navzgor.

10.

Kadar svetlobni znak tribarvnega sistema vključuje eno ali več dodatnih zelenih luči z eno ali več puščicami, prižig take dodatne puščice ali puščic, ne glede na to, katera luč sistema tribarvnih svetlobnih znakov v tistem trenutku gori, pomeni, da se lahko vožnja nadaljuje naprej v smer ali smeri, ki jih kaže puščica ali puščice; pomeni pa tudi, da morajo vozniki takrat, ko so njihova vozila na pasu, namenjenem za promet v smer, ki jo kaže puščica, ali v smer, v katero naj bi tak promet potekal, nadaljevati vožnjo v nakazano smer, če bi z ustavitvijo ovirali gibanje vozil za seboj na istem pasu, vendar vedno pod pogojem, da imajo vozila v prometnem toku, v katerega se vključujejo, možnost peljati mimo in da pešci niso ogroženi. Te dodatne zelene luči naj bi bile po možnosti postavljene v isti višini kot normalna zelena luč.

11.

Kadar so zelene ali rdeče luči postavljene nad prometne pasove, označene z vzdolžnimi označbami na vozišču, ki ima več kakor dva pasova, rdeča luč pomeni, da se mora promet ustaviti na pasu, nad katerim je rdeča luč, zelena luč pa pomeni, da promet lahko poteka naprej. Tako nameščena rdeča luč ima obliko dveh poševnih prekrižanih črt in zelena luč obliko puščice, ki je usmerjena navzdol.

12.

Domača zakonodaja lahko zagotovi postavitev počasno utripajočega srebrno-belega svetlobnega znaka na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini, ki pomeni, da vozila lahko nadaljujejo vožnjo.

13.

Kadar se svetlobni prometni znaki uporabljajo le za kolesarje, se ta omejitev zaradi preprečitve zmede lahko pojasni s prikazom simbola kolesa na svetlobnem znaku ali z uporabo manjšega znaka, ki ga dopolnjuje pravokotna tabla s simbolom kolesa.

24. člen

Svetlobni znaki, namenjeni samo pešcem

1.

Edini svetlobni znaki, ki se smejo uporabljati za pešce in so navedeni v nadaljevanju, pomenijo:

(a)

neutripajoči svetlobni znaki:

(i)

zelena luč pomeni, da lahko pešci prečkajo cesto;

(ii)

rumena luč pomeni, da pešci ne smejo prečkati ceste, vendar lahko tisti, ki so že na vozišču, nadaljujejo pot na drugo stran;

(iii)

rdeča luč pomeni, da pešci ne smejo stopiti na vozišče;

(b)

utripajoči svetlobni znaki:

utripajoča zelena luč pomeni, da se čas za prečkanje pešcev izteka in da se bo prižgala rdeča luč.

2.

Svetlobne znake za pešce po možnosti sestavlja dvobarvni sistem z dvema lučema, rdečo in zeleno; lahko pa jih sestavlja tudi tribarvni sistem s tremi lučmi, rdečo, rumeno in zeleno. Dve luči ne smeta nikoli goreti hkrati.

3.

Luči svetlobnih znakov za pešce so razvrščene navpično, pri čemer je rdeča luč vedno na vrhu in zelena spodaj. Simbol na rdeči luči je po možnosti v obliki stoječega pešca ali pešcev, simbol na zeleni luči pa v obliki pešca ali pešcev, ki hodijo.

4.

Svetlobni znaki za pešce so projektirani in razvrščeni tako, da popolnoma izključujejo vsako možnost zamenjave s svetlobnimi znaki za promet vozil.

IV. poglavje TALNE OZNAČBE

25. člen

Označbe na vozišču (talne označbe) se uporabljajo takrat, kadar pristojni organi menijo, da je to potrebno za urejanje prometa ali opozarjanje in usmerjanje udeležencev cestnega prometa. Uporabijo se lahko same ali skupaj z drugimi znaki, ki poudarjajo ali pojasnjujejo njihov pomen.

26. člen

1.

Vzdolžna označba na vozišču v obliki neprekinjene črte pomeni, da vozilom ni dovoljeno prečkati črte ali voziti po njej, in kadar ta črta ločuje dvosmerni promet, vozila ne smejo voziti po tisti strani črte, ki je za voznika nasprotna robu vozišča, namenjenega smeri prometa, v katero vozi. Vzdolžna označba v obliki dveh neprekinjenih črt ima isti pomen.

2.

(a) Vzdolžna označba v obliki prekinjene črte na vozišču ne pomeni prepovedi, ampak se uporablja:

(i)

za ločevanje prometnih pasov zaradi usmerjanja prometa ali

(ii)

za opozorilo na približevanje neprekinjeni črti in prepovedi, ki jo ta črta pomeni, ali približevanje drugemu cestnemu odseku, ki pomeni nevarnost.

(b)

Razmerje med dolžino razmikov med prekinjenimi črtami in dolžino črt samih je bistveno manjše tam, kjer so prekinjene črte uporabljene za namene, navedene v alineji ii pododstavka a tega odstavka, kakor tam, kjer so uporabljene za namen, naveden v alineji i pododstavka a tega člena.

3.

Kadar neprekinjena vzdolžna črta poteka vzporedno s prekinjeno črto na vozišču, vozniki upoštevajo samo tisto črto, ki poteka po njihovi strani. Ta določba pa ne preprečuje voznikom, ki so prehitevali na dovoljeni način, da se vrnejo na svoje smerno vozišče.

4.

Za namene tega člena se vzdolžne črte, ki se uporabljajo za označevanje robov vozišča, da bi bili vidnejši, in vzdolžne črte, povezane s prečnimi črtami, ki se uporabljajo za označevanje parkirnih mest na vozišču, ne štejejo za vzdolžne označbe.

27. člen

1.

Prečna označba v obliki neprekinjene črte ali dveh sosednjih neprekinjenih črt čez dva ali več prometnih pasov označuje črto, za katero morajo vozniki ustaviti, kakor to zahteva znak B-2 STOP, ki je naveden v tretjem odstavku 10. člena te konvencije. Taka označba se lahko uporabi tudi za označevanje črte, za katero se morajo vozniki ustavljati pred svetlobnim znakom ali na znak pooblaščene uradne osebe, ki usmerja promet, ali pred prehodom ceste čez železniško progo v isti ravnini. Beseda STOP je lahko označena na vozišču pred označbami, ki spremljajo znak B-2.

2.

Razen če tehnično ni izvedljivo, so prečne označbe iz prvega odstavka tega člena na vozišču povsod, kjer je postavljen znak B-2.

3.

Prečna označba v obliki prekinjene črte ali dveh sosednih prekinjenih črt, ki potekata čez enega, dva ali več prometnih pasov, je črta, čez katero vozila običajno ne smejo zapeljati, kadar ravnajo v skladu z znakom za dajanje prednosti B-1 KRIŽIŠČE S PREDNOSTNO CESTO iz drugega odstavka 10. člena te konvencije. Pred tako označbo je lahko na vozišču trikotnik s širokima stranicama, ki ima eno stran vzporedno z označbo, nasprotni vrh trikotnika pa usmerjen proti bližajočim se vozilom, da simbolizira znak B-1.

4.

Za označevanje prehodov za pešce naj se po možnosti uporabljajo široke proge, vzporedne z osjo vozišča.

5.

Za označevanje prehodov za kolesarje se uporabljajo prečne črte ali druge označbe, ki jih ni mogoče zamenjati z označbami za prehode za pešce.

28. člen

1.

Druge označbe na vozišču, kot so puščice, vzporedne ali poševne črte ali napisi, se lahko uporabljajo za ponovitev opozoril, prepovedi, omejitev ali obveznosti, ki so izražene z znaki, in za dajanje informacij udeležencem cestnega prometa, ki jih znaki ne morejo ustrezno izraziti. Take označbe se uporabljajo zlasti za označevanje mej parkirnih območij ali pasov, za označevanje avtobusnih ali trolejbusnih postajališč, kjer je parkiranje prepovedano, in za razvrstitev vozil pred križišči. Če je na vozišču, ki je razdeljeno na prometne pasove z vzdolžnimi označbami, puščica, vozniki vozijo v tisto smer ali katero od smeri, ki je označena na pasu, po katerem vozijo.

2.

V skladu s četrtim odstavkom 27. člena te konvencije, ki se nanaša na prehode za pešce, je del vozišča ali območja, ki je nekoliko dvignjen nad površino vozišča, označen z vzporednimi poševnimi črtami, obrobljenimi z neprekinjeno ali prekinjeno črto; neprekinjena obroba pomeni, da vozila ne smejo zapeljati na to območje, prekinjena pa pomeni, da vozila ne smejo zapeljati na to območje, razen takrat, kadar je očitno, da to lahko storijo brez nevarnosti, ali če nameravajo zaviti na cesto, ki se priključuje cesti na drugi strani vozišča.

3.

Cikcakasta črta na strani vozišča pomeni, da na tisti strani vozišča parkiranje ni dovoljeno do tam, do koder seže črta.

29. člen

1.

Talne označbe iz 26. in 28. člena te konvencije so lahko narisane na vozišče ali nanesene kako drugače, le da je enako učinkovito.

2.

Če so talne označbe narisane, so rumene ali bele barve; uporabi se lahko tudi modra barva za območja, na katerih je parkiranje dovoljeno ali omejeno. Kadar se na ozemlju pogodbenice uporabljata rumena in bela barva, so označbe enakega razreda enake barve. V tem odstavku pojem bel vključuje tudi odtenke srebrne ali svetlosive barve.

3.

Pri izdelavi napisov, simbolov in puščic talnih označb se upošteva, da jih je treba ustrezno podaljšati v smeri gibanja prometa zaradi zelo ozkega kota, pod katerim jih vidijo vozniki.

4.

Priporoča se, da so talne označbe, namenjene vozilom v gibanju, odsevne, če gostota prometa to zahteva in če je razsvetljava slaba ali je sploh ni.

30. člen

Priloga 2 k tej konvenciji vsebuje priporočila v zvezi z razporeditvijo in obliko talnih označb.

V. poglavje RAZNO

31. člen

Znaki za delo na cesti

1.

Območje del na cesti mora biti na vozišču jasno označeno.

2.

Območje del je tam, kjer obseg del na cesti in gostota prometa to upravičujeta, označeno s postavitvijo neprekinjenih ali prekinjenih ovir s progami, ki so izmenično rdeče in bele, rdeče in rumene, črne in bele ali črne in rumene barve; če ovire niso odsevne, so ponoči dodatno označene z lučmi in odsevniki. Odsevne naprave in pritrjene luči, uporabljene v ta namen, so rdeče ali temnorumene barve, utripajoče luči pa temnorumene barve. Vendar so lahko:

(a)

luči in naprave, ki so vidne samo za promet, ki poteka v eno smer, in označujejo območje del na cesti na nasprotni strani ceste, kjer navedeni promet poteka, bele barve;

(b)

luči in naprave, ki označujejo območje del na cesti in ločujejo dve smeri prometa, bele ali svetlorumene barve.

32. člen

Označevanje z lučmi ali odsevnimi napravami

Vsaka pogodbenica na svojem celotnem ozemlju sprejme isto barvo ali isti sistem barv za luči ali odsevne naprave, ki označujejo rob vozišča.

PREHODI CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO V ISTI RAVNINI

33. člen

1.

(a) Kadar je na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini nameščen sistem signalizacije za opozarjanje na bližajoče se vlake ali na neposredno zapiranje zapornic (zapora) ali polzapornic (polovična zapora), je sestavljen iz utripajoče rdeče luči ali izmenično utripajočih rdečih luči, kot to določa pododstavek b prvega odstavka 23. člena te konvencije. Vendar so lahko:

(i)

utripajoče rdeče luči, dopolnjene ali nadomeščene s svetlobnimi znaki tribarvnega sistema rdeče-rumene-zelene barve iz drugega odstavka 23. člena te konvencije ali s takimi svetlobnimi znaki brez zelene luči, če je drugi sistem tribarvnih svetlobnih znakov postavljen na cesti v bližini prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini ali če ima prehod zapornice;

(ii)

na kolovozih (makadamskih cestah), kjer je promet zelo redek, in na pešpoteh zadošča le zvočni signal.

(b)

V vseh primerih pa svetlobne znake lahko dopolnjujejo zvočni signali.

2.

Svetlobni znaki so postavljeni ob rob vozišča v smeri prometa; luči so ponovljene na drugi strani ceste, kadar razmere, na primer vidljivost svetlobnih znakov ali gostota prometa, to zahtevajo. Svetlobni znaki so lahko ponovljeni na otoku sredi vozišča ali nameščeni nad voziščem, če je to priporočljivo zaradi lokalnih razmer.

3.

V skladu s četrtim odstavkom 10. člena te konvencije je lahko znak B-2 USTAVI postavljen na prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic, polzapornic ali svetlobnih prometnih znakov v opozorilo na bližajoče se vlake; na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini, kjer tak znak stoji, vozniki ustavijo ob črti za ustavitev na vozišču, če pa te črte ni, ob znaku in ne smejo nadaljevati vožnje, dokler se ne prepričajo, da se prehodu ne približuje vlak.

34. člen

1.

Na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini, ki imajo zapornice ali polzapornice na vsaki strani železniške proge, zaprtje takih zapornic ali polzapornic pomeni, da noben udeleženec cestnega prometa ne sme nadaljevati poti mimo najbližje zapornice ali polzapornice; premikanje zapornic ali polzapornic v tako lego, da zapirajo cesto, ima povsem isti pomen.