TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločitve utemeljeno opozoril na že sprejeta stališča Sodišča EU glede tolmačenja pojma "višje sile". Evropska komisija je že v oktobru 1988 sprejela definicijo koncepta višje sile v evropskem kmetijskem pravu (Obvestilo C(88) 1696), tako da je pojasnila, da se višja sila ne omejuje le na popolno nezmožnost izvršitve obveznosti, pač pa mora biti razumljena v smislu neobičajnih okoliščin, ki so zunaj nadzora uvoznika in se jim kljub skrbnosti ne more izogniti oziroma se bi jim lahko izognil le s prekomernimi žrtvami. Sodišče EU se je do koncepta "višje sile" opredelilo v kasnejših sodbah, na katere se v obrazložitvi svoje odločitve sklicuje drugostopenjski organ. Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da tožeča stranka v svoji zahtevi za preklic uvoznih dovoljenj in za sprostitev varščine ni izkazala subjektivnega elementa za priznanje višje sile, to je, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi obveznost po uvoznih dovoljenjih izpolnila, ne da bi bili ukrepi, ki bi jih pri tem uporabila, prekomerni. Dokazno breme je bilo na tožeči stranki, kot je to pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve, vendar pa je zgolj splošno in nekonkretizirano opisovala okoliščine svojih prizadevanj. Neizkazana zatrjevanja pa tudi po presoji sodišča obstoja subjektivnega elementa višje sile ne dokazujejo.