5228. Uredba o državnem prostorskem načrtu za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika
Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika
1. člen
(podlaga za državni prostorski načrt)
(1)
S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2)
Državni prostorski načrt je pod številko projekta 6443 izdelal LUZ, d. d., Ljubljana.
(1)
Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2)
Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Log - Dragomer in Brezovica.
(3)
S postopkom priprave državnega prostorskega načrta postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden. Postopek priprave državnega prostorskega načrta se je zaključil v skladu z osmim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10).
(4)
Oznake, navedene v 5. do 7., 9., 21. in 26. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1)
Prostorski ureditvi, ki se načrtujeta z državnim prostorskim načrtom, sta:
-
izvennivojski priključek na območju avtoceste A1 Ljubljana–Vrhnika, ki vključuje odsek avtoceste Brezovica–Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: avtocesta), vključevalne in izključevalne rampe, severno in južno krožišče ter del povezovalne ceste med krožiščema (v nadaljnjem besedilu: priključek Brezovica);
-
povezovalna cesta, ki poteka od Lukovice prek križišča z regionalno cesto R2-409/0300 do severnega krožišča priključka Brezovica in od južnega krožišča priključka Brezovica do križišča z regionalno cesto R3-742/4806 pri nivojskem železniškem prehodu na začetku Vnanjih Goric (v nadaljnjem besedilu: povezovalna cesta).
(2)
Predmet državnega prostorskega načrta so tudi spremljajoče ureditve komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter prilagoditve obstoječih ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(obseg območja državnega prostorskega načrta)
(1)
Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so prikazane na načrtu parcel z elementi za zakoličbo (list 3.1 in list 3.2).
(2)
Na območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka so skladno z geodetskim načrtom zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
-
parcele: 17/2, 17/6, 18/1, 18/2, 18/3, 18/4, 2001/2, 2001/3, 2004/2, 2051, 2099, 2100, 233/2, 254/1, 254/4, 27/1, 27/2, 29/3, 40/3, 46/10, 46/11, 46/13, 46/6, 46/7, 5/2, 66/11, 66/2, 67/1, 67/3 in 67/4;
-
deli parcel: 15/2, 17/5, 17/7, 2004/1, 2033/1, 2037/1, 2044, 2098, 21/1, 21/2, 21/3, 2101, 233/11, 233/59, 249/4, 254/6, 254/7, 29/1, 29/2, 30/1, 35/12, 35/9, 4/2, 4/3, 40/1, 40/2, 40/7, 46/1, 46/12, 46/16, 46/2, 46/3, 46/4, 46/5, 46/8, 49/6, 5/1, 64/1, 66/1, 66/10, 66/12, 66/14, 66/15, 66/5, 66/7, 66/9 in 67/2;
-
parcele: 3512/24, 3530/3, 3533/7, 3549/1, 3552/3, 3678/2, 3740/1, 3740/2, 542, 634/2, 640/4, 641/1, 643/5, 663/1, 663/4, 663/7, 666/1, 666/2, 669/3, 670/2, 671/3, 676/1, 676/2, 677/1, 678/1, 678/3, 691/5, 692/2, 692/3, 739/1, 739/2 in 740/2;
-
deli parcel: 114/4, 3512/1, 3512/29, 3530/1, 3533/2, 3548/2, 3548/3, 3549/2, 3550/1, 3550/2, 3550/3, 3551, 3552/1, 3554, 3675, 3678/1, 3678/3, 3729/1, 3740/5, 3746, 3747, 543/2, 562/11, 562/2, 562/3, 562/4, 563, 632, 633, 634/1, 635/1, 635/2, 635/3, 640/1, 641/2, 642/1, 642/2, 643/1, 643/3, 659, 660/1, 660/2, 661/1, 663/3, 664, 665, 667/1, 667/2, 669/1, 669/2, 670/1, 671/1, 671/2, 674/6, 675/1, 675/10, 675/11, 675/13, 675/2, 675/3, 675/4, 675/5, 675/6, 675/7, 675/8, 675/9, 677/2, 680/1, 681, 682, 683, 684/2, 685, 687, 691/1, 691/4, 692/1, 693/1, 694, 695/2, 697, 737/1, 738/3 in 740/1.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
5. člen
(priključek Brezovica)
(1)
Priključek Brezovica je načrtovan za projektno hitrost V(p) = 40 km/h. Situacijski prikaz območja priključka Brezovica je razviden iz ureditvene situacije (št. lista 2.1.1).
(2)
Priključek Brezovica sestavljajo:
-
odsek avtoceste med km 2,0 + 10,00 in km 2,3 + 60,00 ter km 2,8 + 80,00 in km 3,1 + 60,00, načrtovan v 6-pasovni izvedbi s po dvema zaviralnima in dvema pospeševalnima pasovoma; na vzhodni strani dolžine d = 350 m in na zahodni strani dolžine d = 250 m;
-
del povezovalne ceste, vključno s severnim in južnim krožiščem ter nadvozom d = 70 m, š = 10,5 + 2,0 + 1,0 m, pod kotom 75°;
-
vključevalne in izključevalne rampe K-1, K-2, K-3 in K-4 (kraki priključka Brezovica).
(3)
Tehnični elementi avtoceste so takšni, da trasa poteka v premi. Iz 4-pasovne se razširi v 6-pasovno avtocesto. Širitev se izvede na območju zaviralnih in pospeševalnih pasov v širini 5,5 m, na območjih odstavnega pasu pa 4,0 m. Cestišče ima padec 0,14% in prečni nagib 2,5%. Trasa avtoceste se vkoplje glede na obstoječi teren za 1–1,5 m, drugje se izvede nad terenom približno 1,0 m z obojestranskimi odprtimi jarki. Karakteristični profil trase avtoceste v skupni širini 42,0 m obsega vozne pasove širine 6 × 3,75 m = 22,50 m, zaviralne oziroma pospeševalne pasove širine 2 × 3,50 m = 7,00 m, robna pasova širine 2 × 0,50 m = 1,00 m in robna pasova širine 2 × 0,25 m = 0,50 m ter srednji ločilni pas širine 1 × 4,00 m = 4,00 m.
(4)
Tehnični elementi dela povezovalne ceste so takšni, da se severno krožišče izvede z 2-pasovnim voziščem dimenzij 2 × 4,50 m in s premerom srednjega otoka 32 m. Zunanji premer krožišča znaša 50 m. Krožišče se izvede kot turbokrožišče. Nanj se priključujeta kraka K-1 in K-2. Druga dva kraka v krožišču sta del povezovalne ceste. Ob njegovi zahodni strani je hodnik za pešce širine 2,00 m s cevno ograjo višine 1 m. Južno krožišče se izvede z dvopasovnim voziščem dimenzij 2 × 4,50 m in s premerom srednjega otoka 32 m. Zunanji premer krožišča je 50 m. Krožišče se izvede kot turbokrožišče. Nanj se priključujeta kraka K-3 in K-4. Druga dva kraka v krožišču sta del povezovalne ceste. Vzdolž njegove desne strani se izvede hodnik za pešce širine 2,00 m s cevno ograjo višine 1 m.
(5)
Tehnični elementi vključevalnih in izključevalnih ramp so takšni, da vključevalni in izključevalni kraki ležijo tangencialno na krožišče ter so namenjeni dovozu oziroma izvozu na avtocesto v vseh štirih smereh:
-
krak K-1 se izvede kot dvosmerni krak dolžine 230 m iz ljubljanske smeri. V km 2,4 + 00,00 se po predhodnem zaviralnem pasu odcepi v desno. Dimenzije vozišča: 2 × 3,50 + 2 × 0,30 + 2 × 1,5 m (bankine);
-
krak K-2 se izvede kot enosmerni krak dolžine 180 m proti Vrhniki. Iz izvoza iz krožišča se izvede tangencionalni izvoz, ki mu sledi prema in priključni radij na rob avtoceste. Dimenzije vozišča: 5,00 + (2 × 0,25 m) + 2 × 1,5 m (bankine);
-
krak K-3 se izvede kot enosmerni krak dolžine 190 m iz vrhniške smeri. Na izvozu z avtoceste se po predhodnem zaviralnem pasu nadaljnji potek izvede v premi. Dimenzije vozišča: 5,00 + (2 × 0,25 m) + 2 × 1,5 m (bankine);
-
krak K-4 se izvede kot dvosmerni krak dolžine 180 m proti Ljubljani. Dimenzije vozišča: 2 × 3,50 m + (2 × 0,30 m) + 2 × 1,5 m (bankine).
(6)
Priključni kraki in krožišči se izvedejo na nasipih, povezovalna cesta se zgradi v nadvozu. Vsi kraki in obe krožišči priključka Brezovica se izvedejo s kamnitim materialom ob upoštevanju lomljene brežine. Do višine 4,00 m se nasipi izvedejo v naklonu 1: 3, če so višji, se spodaj izvede brežina v naklonu 1: 3, zgornji del pa v naklonu 1: 2. Prehodi med ravnino in brežino se izvedejo z vertikalnimi zaokrožitvami.
6. člen
(povezovalna cesta)
(1)
Povezovalna cesta je od regionalne ceste R2-409/0300 do stika s severnim krožiščem priključka Brezovica načrtovana za projektno hitrost V(p) = 40 km/h, od km 0,4 + 50,15 do začetka naselja Vnanje Gorice za projektno hitrost V(p) = 80 km/h, znotraj naselja pa za projektno hitrost V(p) = 50 km/h. Situacijski prikaz območja povezovalne ceste je razviden iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2).
(2)
Tehnični elementi cestnega odseka povezovalne ceste od Lukovice do severnega krožišča: povezovalna cesta se od regionalne ceste R2-409/0300 odcepi na območju naselja Lukovica in se do severnega krožišča nadaljuje kot 5-pasovnica. Cesta poteka v nasipu. Karakteristični profil od križišča z R2-409/0300 do severnega krožišča v skupni širini 21,60 m obsega vozne pasove širine 3 × 3,00 m = 9,00 m, pasove za leve zavijalce širine 3,00 m, pasove za desne zavijalce širine 3,00 m, srednji ločilni otok širine 1,50 m, robne pasove širine 4 × 0,25 m = 1,00 m, razširitev za jekleno varnostno ograjo na levi strani širine 0,35 m, bankino na levi strani širine 1,25 m, hodnik za pešce na desni strani širine 2,00 m in bankino na desni strani širine 0,50 m.
(3)
Tehnični elementi cestnega odseka povezovalne ceste od južnega krožišča do Vnanjih Goric: od deviacije javne poti v podvozu v km 0,4 + 50,15 poteka trasa povezovalne ceste proti Barju in se priključi na križišče z obstoječo regionalno cesto R3-742/4806 tik pred nivojskim križanjem z glavno železniško progo Ljubljana–Trst. Trasa se izvede kot 2-pasovna. Na območju podvoza javne poti na opuščeni železniški progi Ljubljana–Vrhnika (višina podvoza znaša 4,20 m) se cesta izvede v nasipu višine 3–6 m, v nadaljevanju pa v nasipih višine 1,20–1,50 m.
(4)
Karakteristični profil povezovalne ceste od južnega krožišča do Vnanjih Goric v skupni širini 21,40 m obsega vozna pasova širine 2 × 3,25 m = 6,50 m, robna pasova širine 2 × 0,25 m = 0,50 m, bankino širine 2 × 1,25 m = 2,50 m, zasaditev v pasu širine 2 × 3,35 m = 6,70 m, rigole ob ograji za dvoživke širine 2 × 0,40 m = 0,80 m, ograjo za dvoživke širine 2 × 0,20 m = 0,40 m, bermi v prostem profilu širine 2 × 0,50 m = 1,00 m in dostopne poti širine 3,00 m.
(5)
Karakteristični profil povezovalne ceste na območju protihrupnih ograj na levi strani od km 0,9 + 20,00 do km 1,0 + 62,00, v dolžini 144 m, poleg tehničnih elementov iz prejšnjega odstavka obsega še bankino (berma z odbojno ograjo) širine 0,90 m. Oddaljenost protihrupne ograje od roba vozišča je 2,97 m.
(6)
Tehnični elementi deviacije regionalne ceste R2-409/0300: izvede se kot deviacija – razširitev obstoječe ceste proti jugu na pet pasov na območju novega semaforiziranega križišča »Pod gradom«. Severni rob ceste ostane nespremenjen. Karakteristični profil regionalne ceste R2-409/0300 v skupni širini 25,10 m obsega vozna pasova širine 3 × 3,00 m = 9,00 m, pas za leve zavijalce širine 3,00 m, pas za desne zavijalce širine 3,00 m, robna pasova širine 2 × 0,25 m = 0,50 m, prosti profil širine 2 × 1,05 m = 2,10 m, kolesarski stezi širine 2 × 1,00 m = 2,00 m, hodnika za pešce širine 2 × 1,75 m = 3,50 m, prosti profil za protihrupno ograjo širine 0,25 m + 0,25 m = 0,50 m in bankino širine 1,00 m + 0,50 m = 1,50 m.
(7)
Tehnični elementi deviacije regionalne ceste R3-742/4806: izvede se rekonstrukcija na območju križišča pri Vnanjih Goricah. Deviacija predstavlja rekonstrukcijo severnega kraka križišča. Karakteristični profil regionalne ceste R3-742/4806 v skupni širini 15,10 m obsega vozna pasova širine 2 × 3,00 m = 6,00 m, pas za leve zavijalce širine 3,00 m, stezo za mešani promet za kolesarje in pešce širine 2 × 2,55 = 5,10 m ter bankini širine 2 × 0,50 m = 1,00 m.
(8)
Elementi semaforiziranega križišča »Pod gradom«: križišče regionalne ceste R2-409/0300 in povezovalne ceste se izvede kot štirikrako, pri čemer dva kraka sodita k regionalni cesti R2-409/0300, tretji krak je povezovalna cesta, četrti – severni krak – pa povezuje naselje Lukovica pri Brezovici z regionalno cesto in povezovalno cesto.
(9)
Elementi semaforiziranega križišča v Vnanjih Goricah: križišče se izvede kot trikrako. Sestavljata ga kraka regionalne ceste R3-742/4806 in krak povezovalne ceste.
(10)
Deviacije lokalnih cest in poljskih poti: zgradi se nova lokalna pot vzdolž zahodnega roba povezovalne ceste od podvoza javne poti po opuščeni železniški progi do km 0,8 + 70,00. Deviacija služi dostopom na parcele zahodno od lokalne ceste. V km 0,6 + 90,00 se na povezovalno cesto priključi lokalna cesta.
(11)
Karakteristični profil javne poti v skupni širini 6,25 m obsega vozišče širine 4,75 m in bankini širine 2 × 0,75 m = 1,50 m.
(12)
Karakteristični profil dostopne poti v skupni širini 3,00 m obsega vozišče širine 2,00 m in bankini širine 2 × 0,50 m = 1,00 m.
(13)
Na odseku deviacije regionalne ceste R2-409/0300 in na območju izgradnje ceste v naselju Lukovica se izvedejo dostopi na parcele ter dvorišča stanovanjskih in gospodarskih objektov.
(14)
Opuščena trasa železniške proge Ljubljana–Vrhnika se v km 0,4 + 50,00 prekvalificira v javno pot. Povezovalna cesta prečka opuščeno progo s podvozom, ki omogoča izvennivojski prehod kmetijske mehanizacije (H = 4,20 m).
(15)
Od križišča z regionalno cesto R2-409/0300 do km 0,6 + 0,00 se povezovalna cesta izvede s kamnitim materialom ob upoštevanju lomljene brežine. Na mestih protihrupnih ukrepov se izvedejo nasipi višine 2,0 m, ki se nadgradijo s protihrupnimi ograjami. Kjer je niveleta nasipa manj od 1 m nad terenom, se tla ojačajo. Za nasipe od km 1,5 + 0,00 do konca trase se dodatno vgradi še 0,3 m debela plast kamnitega materiala.
(1)
Na trasi avtoceste, na območju priključka Brezovica, na trasah regionalnih cest in na povezovalni cesti se izvedejo novogradnje ali rekonstrukcije naslednjih objektov:
-
nadvoz povezovalne ceste nad avtocesto v km 0,2 + 99,107 povezovalne ceste;
-
podvoz opuščene železniške proge Ljubljana–Vrhnika v km 0,4 + 50,15 povezovalne ceste;
-
prepust za kanal Na Golah v km 0,5 + 85,85 povezovalne ceste;
-
prepust v km 0,9 + 65,00 povezovalne ceste;
-
most čez potok Drobtinka v km 1,4 + 28,303 povezovalne ceste;
-
cevni prepust za odvodni jarek v km 1,5 + 17,00 povezovalne ceste;
-
podaljšanje prepusta v km 1,8 + 80,00 avtoceste;
-
podaljšanje prepusta v km 2,2 + 29,00 avtoceste;
-
podaljšanje prepusta v km 2,8 + 06,00 avtoceste;
-
podaljšanje prepusta v km 0,1 + 57,00 regionalne ceste R2-409;
-
podaljšanje prepusta v km 0,2 + 61,30 regionalne ceste R2-409;
-
podaljšanje prepusta v km 0,3 + 73,50 regionalne ceste R2-409.
(2)
Položaj in velikost objektov iz prejšnjega odstavka sta razvidna iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2), vodotokov pa iz detajlnejšega prikaza regulacij vodotokov (št. lista 2.5).
(3)
Nadvoz nad avtocesto povezuje severno in južno krožišče nad njo. Širina avtoceste pod nadvozom znaša 32,50 m. Karakteristični profil nadvoza v skupni širini 13,15 m obsega vozne pasove širine 3 × 3,00 m = 9,00 m, vmesni ločilni pas širine 0,40 m, robna pasova širine 2 × 0,25 m = 0,50 m, pločnik z robnim vencem na desni strani širine 2,50 m in robni venec objekta širine 0,75 m.
(4)
Podvoz opuščene železniške proge Ljubljana–Vrhnika se izvede pod povezovalno cesto in premošča deviacijo javne poti na trasi opuščene železniške proge pod kotom 58°. Širina povezovalne ceste je 10,70 m, širina hodnikov znaša desno 2,50 m in levo 0,75 m. Deviacija javne poti pod podvozom je široka 5,00 m (s širino hodnikov 1,00 m).
(5)
Prepust za kanal Na Golah se izvede kot križanje ceste in potoka pod kotom 75°. Prek prepusta potekata povezovalna cesta širine 7,35 m in lokalna cesta širine 4,75 m. Prečni prerez kanala je trapezne oblike, na obeh straneh pa se izvede 0,40 m široka polička za dvoživke in male sesalce.
(6)
Prepust v km 0,9 + 65,00 povezovalne ceste se izvede kot premostitev melioracijskega jarka in povezovalne ceste pod kotom 90°. Prek objekta poteka cesta, široka 7,38 m. Melioracijski jarek je trapezne oblike, na obeh straneh pa se izvede 0,40 m široka polička za dvoživke in male sesalce.
(7)
Most v km 1,4 + 28,303 povezovalne ceste čez potok Drobtinka se izvede kot premostitev regulacije potoka pod kotom 75°. Prek objekta poteka cesta širine 7,08 m. Regulacija potoka pod mostom je v prečnem prerezu trapezne oblike, na obeh straneh pa se izvede 0,75 m široka polička za dvoživke.
8. člen
(prometna oprema in signalizacija)
(1)
Prometna oprema in signalizacija se izvedeta na avtocesti, priključku Brezovica, vseh križiščih regionalnih cest in na povezovalni cesti. Prometna oprema je razvidna iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2).
(2)
Izvedeta se povezava in sinhronizacija med semaforizacijo križišča na R3-742/4806 in signalizacijo obstoječega prometnega prehoda čez železniške tire.
9. člen
(krajinskoarhitekturno urejanje)
(1)
Na območju državnega prostorskega načrta se ohranijo drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti prometa. Z novimi zasaditvami pa se zagotavlja čim manjša vidna izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini. Situativen prikaz krajinskoarhitekturnih ureditev je razviden iz ureditvenih situacij (št. lista 2.1.1 in 2.1.2).
(2)
Krajinskoarhitekturna ureditev mora biti obdelana v projektni dokumentaciji v načrtu krajinske arhitekture.
(3)
Izbor rastlin za novo zasaditev naj temelji na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev naj upošteva lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja.
(4)
Nadvoz povezovalne ceste prek avtoceste, podvozi deviacij, mostovi, priključki, križišča in krožišča ter druga cestna oprema in protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora. Protihrupne ograje in ograje za dvoživke morajo biti, kjer to narekuje koncept zmanjševanja vidne izpostavljenosti ceste, na zunanji strani obsajene z vegetacijo.
(5)
Priključek Brezovica in povezovalna cesta se izvedeta tako, da vizualno čim manj zapirata krajino. Nasipi se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami v skladu s krajinskoureditvenim načrtom in okoljskim poročilom. Intenzivneje se zasadijo:
-
priključni kraki K-1, K-2, K-3 in K-4;
-
nadvoz povezovalne ceste nad obstoječo avtocesto v km 0,2 + 99,107;
-
brežine vodotoka Drobtinka, ki prečka povezovalno cesto med km 1,4 + 0,00 in 1,4 + 0,40 povezovalne ceste;
-
robovi vodnih zadrževalnikov Z1 in Z2.
(6)
Pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora so naslednji:
-
relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief. Posebna pozornost se nameni oblikovanju terena pri nasipih cest, priključkov in deviacij in nasipih deviacij. Brežine se zatravijo, zasadijo z grmovnicami ali drevjem v skladu z načrtom krajinske arhitekture;
-
regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo lokalno značilne obvodne vegetacije;
-
osnovna izhodišča načrtovane zasaditve so zagotovitev vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda in izločanje posega pogledom iz izbranih delov prostora. Zasaditev mora temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in za prostor značilnih oblikah vegetacije (posamezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine).
(7)
Na območju priključka Brezovica in delu povezovalne ceste od Lukovice do severnega krožišča se izvede zasaditev na nasipu priključnih krakov in ob nasipih protihrupnih ograj. Z zasaditvijo ob nasipih priključka se zakrije vizualne izpostavljenosti višine nasipa ter velika višina protihrupne ograje pred pogledi iz bližnjih naselij in iz glavnih cest v okolici nasipa.
(8)
Na območju zadrževalnika Z1 in Z2 se izvede zasaditev ob robovih zadrževalnika, da se prikrije tehnični videz in vidna izpostavljenost obeh bazenov.
(9)
Krajinskoarhitekturne rešitve na odseku povezovalne ceste od stika z južnim krožiščem do semaforiziranega križišča v Vnanjih Goricah se prilagajajo obstoječi krajinski sliki in z minimalno zasaditvijo vzdolž ceste zakrivajo vidno izpostavljenost slednje na nasipu.
(10)
Na mestih, kjer trasa prekine obstoječo živico v prostoru, se sanirajo prizadeti robovi živice, ki pogosto potekajo ob kanalih, vodotokih (potokih) in robovih polj.
(11)
Kjer je zaradi gradnje ceste in regulacije struge Drobtinke načrtovana odstranitev obvodne vegetacije, se območje ustrezno sanira. Namen zasaditve je postaviti obstoječi ekosistem v ravnotežje in hkrati zakriti vizualno izpostavljeno višino cestnega nasipa. Sadike se zasadijo na zračno stran nasipa, zato da se ne ovira pretočnost struge.
10. člen
(nadomestni habitat)
(1)
Za nadomestitev izgubljenih živic oziroma lesne vegetacije se izvede nadomestni habitat v obliki nove živice. Lokacija nadomestnega habitata je zahodno od povezovalne ceste, ob obeh straneh kanala »Na Golah«, v skupni dolžini približno 2 × 400 m in širini 4,5 m. Situativni prikaz nadomestnega habitata je razviden iz ureditvene situacije (št. lista 2.1.2).
(2)
Kanal se na obeh straneh zasadi z lokalno značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(3)
Načrt ureditve nadomestnega habitata je sestavni del načrta krajinske arhitekture v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4)
Vzpostavitev nadomestnega habitata obsega fazo tehnične ureditve in fazo aktivnega usmerjanja razvoja v želeno stanje. Tehnična ureditev nadomestnega habitata mora biti izvedena do izdaje uporabnega dovoljenja za avtocestni priključek.
(5)
Strokovni nadzor pri vzpostavitvi nadomestnega habitata izvaja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki izda tudi mnenje, da je nadomestni habitat vzpostavljen.
(6)
Po izdaji mnenja iz prejšnjega odstavka prenese investitor kmetijska ali gozdna zemljišča v nadomestnem habitatu v lasti Republike Slovenije v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, vodna zemljišča pa v upravljanje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje.
(7)
Podrobnejša navodila za upravljanje in vzdrževanje zemljišč v nadomestnem habitatu se opredeli v načrtu ureditve nadomestnega habitata.
11. člen
(odstranitev objektov)
(1)
Na območju državnega prostorskega načrta se zaradi gradnje povezovalne ceste odstranijo naslednji objekti:
-
gospodarski objekt na parceli št. 691/1, k.o. Brezovica, severno ob potoku Drobtinka, na območju povezovalne ceste od km 1,4 + 0,00 do 1,4 + 40,00;
-
kozolec na parceli št. 667/1, k.o. Brezovica, severno od priključnega kraka K1, km 2,4 + 80,00;
-
servisni objekt na parcelah št. 737/1, 3678/3 in 739/1, vse k.o. Brezovica, vzhodno od ceste R3-742/4806, km 0,0 + 30,00.
(2)
Situativen prikaz objektov iz prejšnjega odstavka je razviden iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2).
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
12. člen
(komunalni vodi)
(1)
Zaradi gradnje priključka Brezovica in povezovalne ceste se zaščitijo, preuredijo ali prestavijo obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti. Situativen prikaz komunalnih vodov je razviden iz ureditvenih situacij (št. listov 2.2.1 in 2.2.2).
(2)
Infrastrukture se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.
Na trasi priključka Brezovica in povezovalne ceste se lokalno prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo naslednji vodovodi:
-
od km 0,0 + 22,00 do km 0,0 + 65,00 se v vozišču povezovalne ceste zamenja obstoječi cevovod s cevovodom Duktil v dolžini 49 m;
-
v km 0,0 + 26,00 in 0,0 + 32,00 povezovalne ceste se izvede prevezava obstoječih odcepov vodovoda s cevmi Duktil;
-
od km 0,0 + 75 do km 0,1 + 37,00 regionalne ceste R2-409/0300 se prestavi obstoječi cevovod v načrtovani hodnik za pešce v dolžini 62 m. Prestavljeni cevovod se izvede s cevmi Duktil DN 150 mm;
-
v km 2,2 + 90,00 avtoceste se zaščitna cev obstoječega vodovodnega priključka podaljša v dolžini 20 m na vsako stran avtoceste;
-
od km 1,5 + 26,00 do km 1,6 + 90,00 povezovalne ceste se obstoječi cevovod zamenja s cevovodom s cevmi Duktil DN 150 mm v dolžini 190 m. Cevovod se položi v pločnik povezovalne ceste;
-
v km 0,0 + 39,00 regionalne ceste R3-742/4806 se obstoječi cevovod v dolžini 32 m prestavi v novo traso s poševnim prečkanjem regionalne ceste. Prestavljeni cevovod se izvede s cevmi Duktil DN 100 mm;
-
od km 0,0 + 47,00 do km 0,100 se v regionalni cesti R3-742/4806 zaščitita obstoječa cevovoda v dolžini 52 m.
Na trasi priključka Brezovica in povezovalne ceste se izvedeta prestavitev in zaščita naslednjih kanalizacijskih vodov:
-
od km 0,0 do km 0,0 + 96,00 regionalne ceste R2-409/0300 se zaščiti obstoječa kanalizacija DN 300 za odvod komunalnih odpadnih vod v dolžini 96 m;
-
v km 1,7 + 13,00 povezovalne ceste se zaščiti obstoječa kanalizacijo DN 300 za odvod komunalnih odpadnih vod v dolžini 60 m.
15. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1)
Na trasi priključka Brezovica in povezovalne ceste se prestavi, zamenja ali zaščiti elektroenergetsko omrežje.
(2)
Srednjenapetostna voda sta:
-
v km 1,3 + 80,00 povezovalne ceste se obstoječi daljnovod (v nadaljnjem besedilu: DV) 20 kV Brezovica višinsko popravi s postavitvijo novih stojnih mest;
-
v km 0,8 + 40,00 povezovalne ceste se obstoječi DV 20 kV Brezovica višinsko popravi s postavitvijo novih stojnih mest.
(3)
Pri križanjih srednjenapetostnih vodov iz prejšnjega odstavka se zagotovi minimalna varnostna višina prečkanja DV nad cestiščem.
(4)
Nizkonapetostna voda sta:
-
v km 1,4 + 30,00 povezovalne ceste se obstoječi nizkonapetostni prostozračni vod pokabli na prečkanju povezovalne ceste v dolžini 62 m. Izvedeta se zatezna stebra. Kabel se uvleče v načrtovano kabelsko kanalizacijo;
-
v km 2,3 + 20,00 se obstoječi nizkonapetostni kabel, ki prečka avtocesto, označi in pri širitvi avtoceste po potrebi zaščiti.