Pravilnik o delih in opremi vozil

1689. Pravilnik o delih in opremi vozil

Na podlagi 1. točke prvega odstavka 11. člena in 1. točke prvega odstavka 47. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10) izdaja minister za infrastrukturo in prostor

P R A V I L N I K
o delih in opremi vozil

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika in postopek informiranja)

(1)

Ta pravilnik določa dele in opremo motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu ter traktorjev pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del. Določa tudi mere in mase vozil v cestnem prometu in zahteve za dele in opremo vozil.

(2)

Ta pravilnik določa zahteve glede mer, mas, delov in opreme za vozila s posebno obliko nadgradnje in za prekategorizacijo vozil.

(3)

Ta pravilnik je bil sprejet ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).

2. člen

(priloge)

Vse priloge k temu pravilniku so sestavni del tega pravilnika.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

»pravilnik UN/ECE« je tehnični predpis, ki je izdan kot priloga k Sporazumu o sprejemanju enotnih tehničnih pravilnikov za cestna vozila, opremo in dele, ki jih je mogoče vgraditi in/ali uporabiti v/na cestnih vozilih, ter o pogojih vzajemnega priznavanja homologacij, podeljenih na podlagi teh pravilnikov, sklenjenem v Ženevi 5. oktobra 1995 (Uradni list RS, št. 104/10), in vsebuje tehnične zahteve in pogoje za preskušanje posameznih delov in opreme vozil;

2.

»kategorija vozila« je kategorija vozila, kot je določena v pravilnikih, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil;

3.

»delovni žaromet« je žaromet za osvetljevanje okolice pri opravljanju določenih dejavnosti;

4.

»masa vozila« je masa vozila, pripravljenega za vožnjo, brez potnikov oziroma potnic (v nadaljnjem besedilu: potnik) in blaga, z voznikom (75 kg; voznik se ne upošteva pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih motornih vozil), z 90 odstotki goriva in polnimi rezervoarji tekočin, razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih pa tudi z drugim članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;

5.

»skupna masa vozila« je masa vozila skupaj s tovorom;

6.

»skupina vozil« je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega vozila in najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeleženi kot celota;

7.

»omejilnik hitrosti« je samostojna naprava, prigrajena na motor vozila, katere naloga je omejevanje največje hitrosti vozila, kot tudi sistem, integriran v konstrukcijo vozila, ki ima enako funkcijo;

8.

»širina vozila« je razdalja med dvema navpičnima ravninama, vzporednima z vzdolžno osjo vozila, ki se dotikata skrajnih točk vozila na vsaki strani (glej tehnični specifikaciji za vozila TSV 144 in TSV 148);

9.

»dolžina vozila« je razdalja med dvema navpičnima ravninama, pravokotnima na vzdolžno os vozila, ki se dotikata skrajnih točk vozila spredaj in zadaj (glej tehnični specifikaciji za vozila TSV 144 in TSV 148);

10.

»višina vozila« je razdalja med tlemi in najvišjo točko vozila (glej tehnični specifikaciji za vozila TSV 144 in TSV 148);

11.

»največja konstrukcijsko določena hitrost« je največja hitrost, za katero je proizvajalec projektiral vozilo, pri kateri je lahko varno udeleženo v prometu;

12.

»osna obremenitev« je del skupne teže vozila in je sila, s katero os vozila obremenjuje podlago;

a. »največja tehnično dovoljena osna obremenitev« je osna obremenitev, ki jo določi proizvajalec izključno glede na konstrukcijsko – tehnične lastnosti osi;

b. »največja dovoljena osna obremenitev« je osna obremenitev, kot jo določa Priloga II tega pravilnika.

II. DELI IN OPREMA VOZIL

4. člen

(obvezna oprema vozil)

(1)

Obvezna oprema vozil v cestnem prometu po tem pravilniku je:

-

rezervno kolo ali ustrezna naprava oziroma pripomoček (razen za vozila kategorij O(1), L, T, C, R, S in vozila kategorij M(2) in M(3), ki so namenjena mestnemu in linijskemu prevozu, ter vozila kategorije N z obliko nadgradnje »SG« in dodatnim opisom »komunalno«), kot je opredeljeno v 17. členu tega pravilnika, in orodje za zamenjavo;

-

varnostni trikotnik za označitev, da je vozilo ustavljeno na cestišču (razen za vozila kategorij L(1)e, L(2)e in L(3)e), ki mora biti homologiran po Pravilniku UN/ECE R 27;

-

gasilnik za vozila za javni prevoz potnikov, avtobuse in tovorna vozila (za vozila kategorij M(1) in N(1) z gasilno sposobnostjo najmanj 8A, 55B, za ostala vozila z gasilno sposobnostjo najmanj 21A, 113B);

-

komplet za prvo pomoč za avtomobiliste za vozila kategorij M, N, T in C, ki je opredeljen v Prilogi I tega pravilnika;

-

komplet za prvo pomoč za motoriste za vozila kategorij L (razen za vozila kategorij L(1)e, L(2)e), ki je opredeljen v Prilogi I tega pravilnika;

-

rezervne žarnice, kot so opredeljene v 10. členu tega pravilnika (razen za vozila kategorij L(1)e, L(2)e, L(3)e, L(4)e, L(5)e, T in C);

-

zimska oprema, kot je opredeljena v 20. do 22. členu tega pravilnika.

(2)

Obvezna oprema tovorih vozil, priklopnih vozil in avtobusov je poleg opreme iz prejšnjega odstavka še:

-

podložne zagozde (najmanj 2 kosa), razen za vozila kategorije N(1), O(1) in O(2);

-

dodatni varnostni trikotnik za označitev, da je vozilo ustavljeno na cestišču, ki mora biti homologiran po Pravilniku UN/ECE R 27 – samo za tovorna vozila in avtobuse, če vlečejo priklopno vozilo, in motorno vozilo, ki vozi na koncu kolone, če motorna vozila vozijo v organizirani koloni;

-

kladivo za razbijanje stekla – samo za vozila kategorij M(2) in M(3) (najmanj 2 kosa).

(3)

Obvezna oprema traktorjev, traktorskih priklopnikov in vlečenih traktorskih priključkov je poleg opreme iz prvega odstavka tega člena še:

-

podložne zagozde (najmanj 1 kos).

5. člen

(zahteve za ugotavljanje skladnosti vozil)

(1)

Zahteve za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote vozil so opredeljene v ustreznih pravilnikih o ugotavljanju skladnosti vozil in tehničnih specifikacijah za vozila, ki jih ti pravilniki določajo.

(2)

Mere in mase vozil v cestnem prometu so določene v Prilogi II tega pravilnika.

6. člen

(zahteve, ki jih predpisi iz 5. člena tega pravilnika ne zajemajo)

(1)

Zahteve za dele sistemov za pogon vozil z utekočinjenim naftnim plinom in za vgradnjo teh sistemov na vozilo so določene v Pravilniku UN/ECE R 67.

(2)

Zahteve za dele sistemov za pogon vozil s komprimiranim naravnim plinom in za vgradnjo teh sistemov na vozilo so določene v Pravilniku UN/ECE R 110.

(3)

Zahteve za sisteme za pogon vozil z utekočinjenim naftnim plinom oziroma s komprimiranim naravnim plinom, namenjene za naknadno vgradnjo na vozilo, so določene v Pravilniku UN/ECE R 115.

(4)

Zahteve za sisteme za pogon električnih vozil so določene v Pravilniku UN/ECE R 100.

7. člen

(naprave za omejevanje hitrosti)

Naprave za omejevanje hitrosti ali podobni vgrajeni sistemi za omejevanje hitrosti motornih vozil kategorij M(2), M(3), N(2) in N(3) v cestnem prometu po tem pravilniku so določene v tehnični specifikaciji za vozila TSV 147. Obveznost vgradnje, nastavitev in preverjanje naprav je določena v Prilogi V.

III. DODATNE ZAHTEVE ZA DELE IN OPREMO VOZIL

8. člen

(dodatne zahteve glede svetlobne opreme)

(1)

Na vozilih v cestnem prometu smejo biti nameščene samo predpisane homologirane svetlobne in svetlobno signalne naprave, ki jih ni dovoljeno zaslanjati, jim zmanjševati svetilnosti ali jim spreminjati barve oddane svetlobe. Žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen ter žarometi za meglo so lahko zaslonjeni, ko niso vključeni.

(2)

Če je svetlobna oprema zaradi prigrajenih naprav ali opreme zakrita, mora biti nameščena dodatna svetlobna oprema, ki nadomešča funkcijo zakrite svetlobne opreme.

9. člen

(delovni žarometi na vozilih)

Delovni žarometi smejo biti nameščeni le na delovnih vozilih, na delovnih strojih, na traktorjih, na vozilih policije, na vozilih za nujno medicinsko pomoč, na namenskih vozilih drugih reševalnih služb, na vozilih inšpekcije, pristojne za promet, na gasilskih vozilih, na vozilih civilne zaščite, na vozilih služb za vzdrževanje cest in napeljav, na vozilih za pomoč na cesti ter na vozilih za odvoz poškodovanih vozil ali vozil v okvari.

10. člen

(rezervne žarnice)

Komplet rezervnih žarnic mora vsebovati žarnice z žarilno nitko za najmanj polovico žarničnih mest podvojenih zunanjih svetlobnih in svetlobno–signalnih naprav in po eno žarnico z žarilno nitko za zunanja nepodvojena žarnična mesta, pri katerih je mogoča zamenjava samih žarnic.

11. člen

(svetlobna oprema na traktorskih priklopnikih in priključkih)

(1)

Za svetlobno opremo na traktorskih priklopnikih so zahteve in predpisane mere vgradnje določene v tehnični specifikaciji za vozila TSV 120.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko odpade zahteva po vgradnji žarometov za vzvratno vožnjo, zadnjih svetilk za meglo, gabaritnih, bočnih ter prednjih pozicijskih svetilk s tem, da se bočne in prednje pozicijske svetilke nadomestijo z ustreznimi odsevniki.

(3)

Če svetlobno opremo na traktorju zakriva vlečen traktorski priključek, mora biti dodatna svetlobna oprema na traktorskem priključku v skladu z zahtevami za priklopna vozila.

12. člen

(vozila, opremljena s posebnimi opozorilnimi svetilkami)

Posebne opozorilne svetilke so lahko nameščene na vozilih v skladu s predpisi, ki urejajo pravila cestnega prometa.

13. člen

(dodatne zahteve glede varnostnih stekel)

(1)

Na homologiranih oziroma posamično odobrenih vozilih se lahko stekla naknadno zatemnijo do te mere, da je svetlobna prepustnost stekla skupaj z nalepljeno folijo najmanj 70 % za vetrobransko steklo in za prednja bočna stekla (pri vozniku in sovozniku – pred B stebričkom).

(2)

Prejšnji odstavek ne velja za ozek pas na zgornjem robu vetrobranskega stekla, ki je namenjen zaščiti pred soncem.

14. člen

(zrcalne folije)

Vgradnja zrcalnih folij, ki na zunanji strani odbijejo več kot 25 % vidnega dela svetlobe, je na vozilih prepovedana.

15. člen

(vzvratna ogledala)

Če so stekla na zadnji steni vozila zatemnjena tako, da prepuščajo manj kot 30 % svetlobe, mora biti vozilo opremljeno z vzvratnimi ogledali na obeh straneh.

16. člen

(dodatne zahteve za pnevmatike)

(1)

Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki »dovoljene pnevmatike« ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila.

(2)

Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 tone, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti, poleg zahtev v prvem odstavku tega člena, vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).

(3)

Na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone in, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti, poleg zahtev v prvem odstavku tega člena, pnevmatike na isti osi enake velikosti, vrste, zgradbe, nosilnosti in kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena.

(4)

Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.

17. člen

(rezervno kolo)

(1)

Izjema k določilom prvega odstavka prejšnjega člena so rezervne pnevmatike tipa T za začasno uporabo, s katerimi so originalno opremljena rezervna kolesa. Pri tem mora voznik upoštevati največjo dovoljeno hitrost uporabljane pnevmatike, njihova uporaba pa je omejena le na čas do zamenjave poškodovane pnevmatike.

(2)

Rezervno kolo lahko nadomesti ustrezna naprava ali pripomoček, ki ga je predvidel izdelovalec vozila, ali pnevmatika, ki omogoča vožnjo tudi ob predrtju.

18. člen

(globina kanalov v dezenu pnevmatik)

(1)

Globina kanalov v dezenu pnevmatik (merjena na mestu ob kazalniku obrabe) mora biti po obsegu in širini na pnevmatikah vozil na vozilih kategorij L(1)e in L(2)e najmanj 1 mm, na vozilih kategorij M(1) in N(1) ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6 mm, in na drugih vozilih najmanj 2 mm.

(2)

Razlika v globini kanalov dezena pnevmatik na isti osi ne sme biti večja od 5 mm.

(3)

Določilo prvega odstavka tega člena ne velja za starodobna vozila, ki so bila originalno opremljena s pnevmatikami, katerih globina kanalov v dezenu pnevmatik je bila pri novih pnevmatikah manjša od s tem predpisom določene, če se taka vozila ne uporabljajo na javnih cestah. Ne glede na to določilo pa se taka vozila lahko uporabljajo predvsem na relijih veteranov ali podobnih prireditvah.

(4)

Kanali v dezenu pnevmatik se lahko narezujejo le pri pnevmatikah, ki so za to predvidene in imajo na boku oznako »REGROOVABLE« ali temu ustrezno oznako njihovega proizvajalca.

(5)

Pnevmatike za vozila kategorij M(1), N(1) in L se ne smejo narezovati.

(6)

Narezane pnevmatike se ne smejo uporabljati na prednjih oseh motornih vozil in na vozilih za prevoz nevarnega blaga.

19. člen

(obnovljene pnevmatike)

(1)

Obnovljene pnevmatike se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.

(2)

Obnovljene pnevmatike se ne smejo uporabljati na vozilih kategorije L in prednjih oseh vozil kategorij M(2), M(3) in vozil za prevoz nevarnega blaga.

20. člen

(zimska oprema vozil)

(1)

Zimsko opremo motornih vozil kategorij M(1), N(1), L(5)e, L(6)e in L(7)e sestavljajo:

-

zimske pnevmatike na vseh kolesih ali

-

poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

(2)

Zimsko opremo motornih vozil kategorij N(2), N(3), M(2) in M(3) sestavljajo:

-

zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali

-

poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.

(3)

Glavni kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam.

(4)

Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »S«.

(5)

Ne glede na določilo prvega in drugega odstavka tega člena štejejo za zimsko opremo vozil, ki so v prometu na priobalnem območju Republike Slovenije, tudi samo poletne pnevmatike z globino glavnih kanalov dezena pnevmatik najmanj 3 mm. Priobalno območje je v skladu s tem pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):

-

R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp – Črni kal;

-

R1 208 – odsek 1434 Črni kal – Aver;

-

R2 208 – odsek 1059 Aver – Gračišče;

-

R3 626 – odsek 3726 Gračišče – mejni prehod Brezovica pri Gradinu.

(6)

V cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji.

21. člen

(kategorija hitrosti zimske pnevmatike)

Kategorija hitrosti zimske pnevmatike mora ustrezati zahtevam točke 3.4.2.2 Priloge IV tehnične specifikacije za vozila TSV 146/01.

22. člen

(obveza glede zimske opreme vozil)

Z zimsko opremo morajo biti motorna vozila iz prvega in drugega odstavka 20. člena tega pravilnika opremljena v zimskem času (od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta) in v zimskih razmerah. Vozila, ki uporabljajo zimsko opremo po drugi alineji prvega odstavka in drugi alineji drugega odstavka ter petega odstavka 20. člena tega pravilnika, morajo imeti v zimskih razmerah na pogonskih kolesih ustrezne in pravilno nameščene snežne verige ali verigam enakovredne pripomočke. Enakovrednost pripomočkov odobri homologacijski organ v Republiki Sloveniji.

23. člen

(zaščitne čelade)

Zaščitne čelade, namenjene voznikom in potnikom na vozilih kategorije L, morajo biti homologirane po Pravilniku UN/ECE R 22.

24. člen

(posebne opozorilne svetilke)

Posebne opozorilne svetilke morajo biti homologirane po Pravilniku UN/ECE R 65. Vgrajene morajo biti čim bližje najvišjemu delu vozila tako, da so dobro vidne z vseh strani.