TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

V skladu s citiranim 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1).

Glede na takšne zakonske zahteve je tudi po presoji pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti predloga tožeče stranke pravilno. Ne gre slediti naziranju pritožbe, da bi moralo kljub določenemu dodatnemu pogoju sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke obravnavati vsebinsko. Dejstvo je, da prav citirani pogoj onemogoča vsebinsko obravnavo predloga oz. predstavlja procesno predpostavko za odločanje o njem. Predlog vsebinske obravnave je namreč zgolj presoja premoženjskih okoliščin na strani predlagatelja, ki naj bi mu onemogočale plačilo celotne takse, do te pa lahko v primeru pravnih oseb pride zgolj, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje vloge, v zvezi s katero je nastala taksna obveznost. Pritožba sicer nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v posledici dovoljenega obročnega plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, plačilo le-te več ni procesna predpostavka za njeno obravnavo, vendar povsem pavšalno oz. brez vsakršne argumentacije, tudi sicer pa neutemeljeno. Pritožba zoper sodbo, glede katere je bilo tožeči stranki dovoljeno obročno plačilo sodne takse, namreč več ne more biti zavržena zaradi morebitnega neplačila preostalih obrokov sodne takse.