Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo...

247. Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na obrambnem področju

Na podlagi 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO in 109/08) in 28. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na obrambnem področju

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije za investicijske projekte na obrambnem področju, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance.

(2)

Enotna metodologija priprave in obravnave investicijske dokumentacije iz prejšnjega odstavka obsega:

-

metodološke osnove za ocenjevanje in vrednotenje investicij;

-

vrste in obvezno vsebino investicijske dokumentacije;

-

postopke in udeležence pri pripravi in ocenjevanju investicijske dokumentacije ter odločanju o investicijah;

-

merila za ugotavljanje učinkovitosti projektov, ki se ugotavlja v vseh fazah projektnega cikla in so podlaga za odločanje o investicijah ter njihovo uvrstitev v načrt razvojnih programov.

(3)

Ta uredba se uporablja za ugotavljanje prednosti in slabosti posameznih predlogov projektov oziroma pri odločanju o izbiri projektov, ki bodo prispevali k potrebni, pričakovani ali večji obrambni sposobnosti države ali nacionalni varnosti.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

»alternativa brez investicije« ali ničelna varianta ne vključuje investicijskih izdatkov za ohranjanje obstoječih zmogljivosti. Je osnovno izhodišče pri analizi projekta, katere namen je primerjati stanje s projektom in brez njega, kar se imenuje tudi izhodiščni scenarij;

2.

»alternativa z investicijo« vključuje projekcije stroškov in koristi izbrane variante;

3.

»analiza občutljivosti« je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi;

4.

»analiza stroškov in koristi« je analiza, s katero ovrednotimo stroške in koristi projekta v denarnih enotah in vključuje tudi tiste stroške in koristi za obrambno sposobnost ali nacionalno varnost države, za katere na trgu ni ustrezne storitve. Koristi so tudi povečanje vojaških zmogljivosti za sodelovanje vojske pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ter drugih nesrečah ter za izvajanje drugih nalog Slovenske vojske v skladu z zakonom, s katerimi se zagotavlja višja varnost ljudi in premoženja;

5.

»analiza stroškovne učinkovitosti« obsega primerjavo stroškov alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja istega ali podobnih rezultatov. Običajno se stroški izračunavajo na enoto koristi, pri čemer ni nujno, da se koristi izrazijo v denarnih enotah ali z drugo ekonomsko vrednostjo;

6.

»analiza tveganj« je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bodo uresničeni pričakovani dosežki. Če je mogoče to verjetnost številčno izraziti, se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politična, varnostna, obrambna, narodnogospodarska in druga tveganja);

7.

»analiza vplivov« je ocenjevanje sprememb v družbi, ki so posledica dolgoročnih učinkov izvedbe projektov in ukrepov z vnaprej določenimi cilji (kot na primer vpliv na obrambno sposobnost, nacionalno varnost oziroma na izvajanje drugih z zakonom določenih nalog, na zaposlovanje in konkurenčnost). Ocene morajo biti izražene v merljivih enotah, tako, da jih bo mogoče povezati s problemi, ki vplivajo na nujnost izvedbe projektov in ukrepov;

8.

»celovit projekt« sestavlja več investicijskih projektov, od katerih je vsak tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokrožena celota ter skupaj z operativno sposobnostjo predstavlja vojaško ali obrambno zmogljivost;

9.

»diskontiranje« je postopek za pretvarjanje prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje;

10.

»diskontna stopnja« je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne enote v naslednjih letih zmanjšuje s časom. Izraža ovrednotenje prihodnjih stroškov in koristi v primerjavi s sedanjimi;

11.

»družbena diskontna stopnja« kaže družbeni pogled na to, kako se ovrednotijo prihodnje koristi in stroški v primerjavi s sedanjimi. Kadar kapitalski trg ni popoln, se lahko razlikuje od finančne diskontne stopnje;

12.

»ekonomska analiza« je skupno ime za ovrednotenje, pri katerem se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi v družbi. Utemeljuje upravičenost projekta s širšega družbenega, obrambnega, nacionalnovarnostnega, razvojno gospodarskega in socialnega vidika;

13.

»ekonomska doba investicije« je obdobje, za katero ugotavljamo in analiziramo učinke investicije in obsega čas življenjskega cikla od začetka investicije do predaje v uporabo ter čas uporabe sredstev do izvzema iz uporabe oziroma uničenja;

14.

»ekonomska interna stopnja donosnosti« je kazalnik družbenoekonomske donosnosti projekta, ko se v izračunih ekonomske ocene uspešnosti projekta vrednosti ocenijo z obračunskimi cenami;

15.

»faza projekta« je funkcionalno, tehnično-tehnološko in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt po tej uredbi. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko, projektno in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;

16.

»finančna analiza« je analiza prejemkov in izdatkov, ki omogoča natančnejše napovedovanje, ali bodo prejemki zadostovali za pokrivanje prihodnjih izdatkov. Omogoča, da se preverja in zagotovi uravnoteženje denarnih tokov (zagotovi finančna pokritost izdatkov z viri) oziroma izračunajo kazalniki finančnih učinkov investicijskega projekta;

17.

»finančna interna stopnja donosnosti« je kazalnik finančnotržne donosnosti projekta, pri čemer se v izračunih finančne ocene uspešnosti projekta vrednosti izrazijo z dejanskimi tržnimi cenami;

18.

»interna stopnja donosnosti« je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič. Interna stopnja donosnosti se primerja z diskontno stopnjo, ki je merilo za oceno pričakovanih rezultatov predlaganega projekta;

19.

»investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje obrambne sposobnosti v obliki vojaških ali drugih zmogljivosti za izvajanje nalog Slovenske vojske, infrastrukturnih objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja vključno z naložbami v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij in druge naložbe, ki bodo zagotovile koristi na obrambnem področju oziroma vplivale na potrebno ali pričakovano obrambno pripravljenost. Investicije se načrtujejo na podlagi dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih dokumentov na obrambnem področju;

20.

»investicijski projekt« je celota vseh aktivnosti v okviru določene investicije, pri kateri se uporabljajo omejeni viri za pridobivanje koristi;

21.

»investicijski stroški« so vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijski projekt in jih investitor Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) oziroma ministrstvo skupaj z drugimi investitorji nameni za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nabavo in namestitev opreme in naprav, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve, vključno odškodnine, ki so neposredno vezane na investicijski projekt;

22.

»investicijsko vzdrževanje« zajema večja (občasna) popravila zaradi obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, ki se jih uporablja za obrambne potrebe in so povezana z nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih ter jih je treba načrtovati vnaprej. Pri vojaški opremi in oborožitvi pomenijo investicijska vzdrževalna dela ohranjanje ali povečevanje njene zmogljivosti, podaljševanje življenjske dobe, prilagajanje standardom uporabe, zmanjševanje stroškov uporabe, povečevanje ali podaljševanje varnosti uporabe, prilagajanje okoljevarstvenim zahtevam in podobno. Pri gradbenih objektih pomenijo investicijska vzdrževalna dela izvedbo popravil, gradbenih, obrtniških in drugih del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike in tehnologije, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo njegove zmogljivosti, velikost in namembnost;

23.

»investitor ali soinvestitor« je za investicije na obrambnem področju praviloma ministrstvo;

24.

»količnik relativne koristnosti« je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi projekta in sedanjo vrednostjo stroškov;

25.

»minimalna alternativa« vsebuje projekcije stroškov in koristi za zagotavljanje najnujnejše potrebne ravni zmogljivosti in kakovosti (kot na primer zagotavljanje najnujnejših taktično tehničnih zahtev) v življenjski dobi investicijskega projekta;

26.

»multikriterijska analiza« je način ocenjevanja z več merili, v kateri se zajame cilje investicije z različnih vidikov ter vsakemu določi utež, da jih je mogoče izmeriti. Glede na kombinacijo različnih finančnih, ekonomskih, varnostnih, obrambnih in drugih meril se dobi enotno oceno različnih ciljev projekta, na podlagi katere se lahko razvrsti predloge projektov oziroma variante posamičnega projekta;

27.

»načelo, da plača povzročitelj obremenitve« je načelo, da onesnaževalec plača škodo, ki jo je s svojo dejavnostjo povzročil;

28.

»neto sedanja vrednost« je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov investicije;

29.

»obračunske cene« ali »pripisane cene« so oportunitetni stroški blaga in storitev, ki se običajno razlikujejo od dejanskih tržnih in predpisanih cen. Uporabljajo se pri ekonomski analizi projekta;

30.

»ocena vrednosti projekta« so investicijski stroški z upoštevanjem davka na dodano vrednost in drugi izdatki, ki se pri načrtovanju ocenijo na podlagi predračunov in drugih predpisanih strokovnih ocen ter analiz. Vsebuje upravičene stroške in vse preostale stroške oziroma izdatke, potrebne za izvedbo projekta;

31.

»ocenjevanje« je postopek določitve ciljev, preverjanja različnih možnosti izvedbe ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji. Nanaša se na predhodno analizo predlaganega investicijskega projekta, ki obsega njegove bistvene dele in sprejemljivost z vidika skladnosti z uveljavljenimi merili odločanja. Vsebuje finančno in ekonomsko oceno ter presojo ustreznosti tehnično-tehnoloških, prostorskih, obrambnih, vojaških, varnostnih, organizacijskih, zakonskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na izvedljivost projekta. Namen ocenjevanja je izbira projektov, ki bodo (največ) prispevali k obrambni pripravljenosti ali nacionalni varnosti ter trajnostnemu razvoju družbe, in izločitev tistih, ki tega ne omogočajo;

32.

»odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta« je oseba, ki jo v ta namen imenuje ministrstvo;

33.

»posodobitev« je izvedba del na obstoječih objektih, opremi ali napravah, s katerimi se ob upoštevanju napredka tehnike, tehnologije in drugih razvojnih dosežkov dopolni – dogradi ali poveča njihova zmogljivost ali zmogljivost posameznih sklopov;

34.

»potrjen investicijski projekt« je investicijski projekt, za katerega je izdelana predpisana investicijska dokumentacija, ki jo ministrstvo na podlagi predhodnega vrednotenja oceni in potrdi s sklepom;

35.

»program« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti;

36.

»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno taktično-tehnološko funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;

37.

»projektna dokumentacija« je sistematično urejen zbir študij, poročil in ostale dokumentacije, s katerim se določijo lokacijske, funkcionalne, taktično-tehnološke in druge značilnosti nameravanega projekta. Pri investicijah v vojaško opremo in oborožitev obsega tudi taktične študije, ugotovitve iz poročil o pripravljenosti ali drugih analiz vojaške ali obrambne narave. Pri gradnji projektna dokumentacija obsega dokumentacijo, določeno z zakonom, ki ureja graditev objektov (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del). Je ena ključnih podlag za pripravo investicijske dokumentacije;

38.

»projektni cikel« obsega načrtovanje, izvedbo in obratovanje vključno z zapiranjem;

39.

»relativna neto sedanja vrednost« je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi stroški;

40.

»rekonstrukcija« je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, vojaške ali druge opreme ali naprav in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenijo velikost in namembnost objekta, opreme ali naprav, spreminjajo pa se konstrukcijski deli, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave;

41.

»stalne cene« so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. Praviloma so to cene, ki veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe (na primer spremembo razmerja med ponudbo in povpraševanjem), ki se preverjajo v analizi občutljivosti;

42.

»taktično tehnološka dokumentacija« je sistematično urejen zbir listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma sestavin, kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki obsegajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje opreme, objektov ali naprav. Pri gradnji obsega dokumentacijo, določeno z zakonom, ki ureja graditev objektov (projekt izvedenih del, projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence);

43.

»tekoče cene« so cene, kakršne pričakujemo med izvajanjem investicije in vključujejo učinke splošne rasti cen (inflacije). Pri analizi delno realiziranih investicij so tekoče cene dejansko realizirane cene investicije na podlagi situacij oziroma obračunov del in drugih računov;

44.

»tekoče vzdrževanje« pomeni sprotno (redno) nego, zamenjavo manjših delov in popravila manjših vrednosti, da bi se preprečile večje okvare, stroški pa se obračunavajo sproti in v dejanski višini ter nastajajo praviloma vsako obračunsko obdobje (vsako poslovno leto);

45.

»učinkovitost« je zmožnost, da se pričakovani rezultati dosežejo s primerno višino stroškov in pomeni najboljše mogoče razmerje med koristmi in stroški;

46.

»upravičeni stroški« so tisti del stroškov, ki so osnova za izračun deleža udeležbe javnih sredstev v projektu ali programu;

47.

»upravljavec investicije« je za investicije v vojaške zmogljivosti, vojaško opremo in oborožitev Slovenska vojska, ki upravlja izvedeno investicijo po predaji v uporabo in skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov, sodeluje pa tudi pri načrtovanju in izvedbi investicije. Za druge investicije na obrambnem področju je praviloma upravljavec investicije pristojna organizacijska enota ministrstva;

48.

»uspešnost« je zmožnost doseganja zastavljenih ciljev projekta ali programa;

49.

»varianta« je različica investicije, ki se od drugih razlikuje po eni ali več lastnostih, kot je na primer lokacija, taktično-tehnološka rešitev, obseg, vrsta ali struktura virov financiranja ter trajanje izvedbe;

50.

»vrednotenje« je presojanje o upravičenosti projekta ali programa, ki temelji na primerjavi pričakovanih ali dejanskih učinkov s pridobljenimi podatki iz preteklih, že izvedenih vrednotenj. Vrednotenje poteka v celotnem projektnem ciklu, saj ga lahko uporabljamo v fazi načrtovanja, izvedbe ali obratovanja, in sicer:

-

predhodno vrednotenje je presoja, ki se izdela kot podlaga za sprejemanje odločitve o financiranju in je nujna podlaga za spremljanje izvajanja in posledično ocenjevanje po možnosti merljivih ciljev,

-

poznejše oziroma naknadno vrednotenje je ocenjevanje po potrditvi investicijskega programa in pomeni preverjanje doseženih (vmesnih) učinkov v primerjavi z zastavljenimi cilji projekta,

-

sklepno ali zaključno vrednotenje se uporablja za dokazovanje, ali in v kolikšni meri so bili doseženi pričakovani rezultati projekta.

3. člen

(področje uporabe)

(1)

Ta uredba se uporablja pri pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije ter načrta razvojnih programov in projektov na obrambnem področju. Na tej podlagi se sprejemajo odločitve o:

1.

investicijah v vojaške zmogljivosti, nakup vojaške opreme in oborožitve, naprav in druge opreme ter investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev za potrebe obrambe oziroma Slovenske vojske ali za uresničevanje nalog Slovenske vojske, določenih z zakonom;

2.

investicijah v vojaško in drugo obrambno infrastrukturo (poligoni, vadišča, letališča, pristanišča, vojašnice, nastanitveni in drugi objekti ter pripadajoča oprema);

3.

drugih investicijah na obrambnem področju, ki omogočajo ali podpirajo izvajanje ali delovanje posameznih delov obrambnega sistema ter ki prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, blaginji in kakovosti življenja državljanov Republike Slovenije oziroma obrambni pripravljenosti ali nacionalni varnosti.

(2)

Ta uredba se uporablja tudi za investicije na obrambnem področju, ki se financirajo iz javnih sredstev, investitor pa ni ministrstvo.

(3)

Ta uredba se ne uporablja za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije, če je investitor Nato ali druga mednarodna organizacija, katere članica je Republika Slovenija, delež sofinanciranja Republike Slovenije ali ministrstva pa ne dosega 50 odstotkov investicije.

(4)

Ta uredba se ne uporablja za obrambne ali vojaške investicije, ki so potrebne zaradi nenadnega poslabšanja varnostnih razmer ali nevarnosti neposrednega napada na državo.

4. člen

(mejne vrednosti)

(1)

Mejne vrednosti, ki določajo pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije na obrambnem področju po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost, so:

1.

za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 eurov najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta;

2.

za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 eurov dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program;

3.

za investicijske projekte nad vrednostjo 2.500.000 eurov dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in investicijski program;

4.

za investicijske projekte pod vrednostjo 300.000 eurov je treba zagotoviti dokument identifikacije investicijskega projekta, in sicer:

-

pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih,

-

pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne finančne posledice (na primer visoki stroški vzdrževanja);

-

kadar se investicijski projekti sofinancirajo s proračunskimi sredstvi.

(2)

Pri projektih z ocenjeno vrednostjo pod 100.000 eurov se vsebina investicijske dokumentacije poenostavi tako, da vsebuje le ključne prvine potrebne za odločanje o investiciji in spremljanje njenih učinkov.

(3)

Če gre za več podobnih investicij ali druge smiselno povezane posamične nabave manjših vrednosti, se lahko skupina projektov združi v program (načrt investicijskega vzdrževanja, načrt nabav z obrazložitvami in podobno), za katerega veljajo isti postopki in merila kot za posamičen investicijski projekt.

(4)

Če je bila izdelana in potrjena predinvesticijska zasnova za celovit projekt in so cilji ter ključne predpostavke iz celovitega projekta ostali nespremenjeni, ni treba ponovno izdelovati predinvesticijske zasnove za posamezne investicijske projekte, čeprav njihova ocenjena vrednost presega 2.500.000 eurov.

2. OSNOVE ZA OVREDNOTENJE IN OCENJEVANJE INVESTICIJ

5. člen

(metodološke osnove)

Glede na vrsto investicijske dokumentacije je treba pri ocenjevanju investicij na obrambnem področju smiselno uporabiti naslednje metodološke osnove:

1.

Določitev ciljev:

-

cilji se določijo na podlagi predhodno izvedenih analiz, evidentiranja potreb in možnosti ter načinov njihovega uresničevanja,

-

cilji morajo biti usklajeni z nacionalno-varnostnimi, varnostnimi, obrambnimi ali vojaškimi strategijami in doktrinami, sprejetimi mednarodnimi obveznostmi v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami na obrambnem področju ter dolgoročnimi in srednjeročnimi obrambnimi programi, načrti ter zakoni in opredeljeni tako, da je mogoče ugotavljati in preverjati njihovo uresničevanje,

-

cilji morajo biti določeni tako, da je mogoče identificirati ekonomične in izvedljive različice za njihovo izvedbo.

2.

Priprava variant za uresničevanje ciljev:

-

variante se med seboj lahko razlikujejo glede na različne možne lokacije, tehnično-tehnološke rešitve, obseg, vire in načine financiranja, roke in dinamiko izvedbe, rezultate in druge pomembnejše dele investicije,

-

upoštevajo se tudi variante, ki so posledica vsebinskih razlik pri oddaji del ali načinov financiranja (na primer fazna gradnja, koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva),

-

za presojo izvedljivosti ciljev investicije se pričakovani učinki za projekt predstavijo najmanj s primerjavami stanja »z« investicijo (upošteva se izbrana varianta) ter izhodiščnega scenarija (alternativa »brez« investicije) ali minimalne alternative z upoštevanjem delnih izboljšav.

3.

Opredelitev vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake variante:

-

v ovrednotenje so vključeni stroški in koristi posameznih udeležencev v celotnem projektnem ciklu,

-

ocena količin temelji na predpisani dokumentaciji (predhodne idejne rešitve in študije, projektna in tehnično-tehnološka dokumentacija, standardi in normativi dejavnosti, prostorski akti in druge osnove),

-

stroški in koristi, ki se upoštevajo pri ocenjevanju investicije v ekonomski dobi, so investicijski stroški, investicijsko in tekoče vzdrževanje, stroški obratovanja ter koristi, ki se lahko izrazijo v denarju, ter nedenarne koristi (posredne in neposredne). Stroški in koristi se ugotavljajo v finančni in ekonomski analizi po statični (za reprezentativno leto v ekonomski dobi) in dinamični metodi (za celotno ekonomsko dobo investicije) v obdobju, v katerem pričakujemo njihov nastanek,

-

izhodiščni podatki morajo izhajati iz verodostojnih virov podatkov kot so srednjeročni obrambni programi, taktične študije in drugi dokumenti oziroma iz podatkov, ki jih uporabljajo na obrambnem področju oziroma s katerimi razpolagajo pristojni organi Nato ali drugih mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija oziroma nosilci javnih pooblastil,

-

predpostavke za projekcije morajo biti utemeljene in verodostojne,

-

vsi stroški in koristi, ki so izraženi v denarju, se obravnavajo na primerljivih osnovah (stalne cene, diskontiranje),

-

vsaka varianta vsebuje izračun finančnih, ekonomskih in drugih kazalnikov učinkovitosti investicije ter opis rezultatov na podlagi meril, ki jih ni mogoče izraziti v denarju,

-

pri ocenjevanju investicijskih projektov se uporablja splošna diskontna stopnja, določena z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06).

4.

Ugotavljanje občutljivosti variant:

-

z analizo občutljivosti se opredelijo kritični parametri investicijskega projekta, pri katerih so projekcije manj zanesljive, in sicer po vrstnem redu vplivanja na končni rezultat investicije oziroma po stopnjah tveganja (z analizo tveganja),

-

izkažejo se ugotovitve analize o mogočih vplivih na pričakovan končni rezultat oziroma o mogočih odmikih od projekcij.

5.

Izbor najboljše variante in predstavitev izsledkov:

-

vsako varianto je treba presojati tudi z vidika najpomembnejših omejitvenih dejavnikov (varnostnih, obrambnih, finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, institucionalnih in drugih dejavnikov),

-

pri predstavitvi izsledkov morajo biti navedeni cilji, opis obravnavanih variant, primerjava variant, razlogi za izbiro najboljše variante ter način ocenjevanja izbire najboljše variante.

6. člen

(novelacija investicijskega programa)

(1)

Če se spremenijo ključne predpostavke iz investicijskega programa (na primer sprememba ciljev sil, dolgoročnega ali srednjeročnega obrambnega programa, trajnejša sprememba varnostnih razmer, tehnologije, časovnega načrta izvedbe, virov financiranja, sprememb na trgu, kakor tudi demografske, socialne, okoljske ali druge spremembe) v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pričakovani stroški ali koristi investicije v njeni ekonomski dobi, zlasti pa, če bodo odmiki investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, se mora investicijski program spremeniti in dopolniti.

(2)

Pri novelaciji investicijskega programa se ugotavljajo odmiki, ki so:

-

v mejah odmikov iz analize občutljivosti,