Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP)

936. Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP)

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o Triglavskem narodnem parku

Razglaša se zakon o, Triglavskem narodnem parku, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. maja 1981, na seji Zbora občin dne 27. maja 1981 in na seji Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 26. maja 1981.

Št. 0100-143/81

Ljubljana, dne 27. maja 1981.

Predsednik Viktor Avbelj 1. r.

ZAKON
o Triglavskem narodnem parku

Z namenom, da se ohranijo izjemne naravne in kulturne vrednote, zavarujejo avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravni ekosistemi ter značilnosti neživega sveta, zagotovita z naravnimi danostmi in vrednotami usklajen nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva, ohrani in razvija kulturna krajina ter zagotovijo razvoj in materialni ter drugi pogoji za življenje in delo prebivalcev v osrednjem delu Julijskih Alp, omogočita delovnim ljudem in občanom ter drugim obiskovalcem uživanje naravnih in kulturnih vrednot ter rekreacija v naravi v tem prostoru in dopolni dosedanje varovanje, se s tem zakonom določi osrednji del Julijskih Alp za narodni park pod imenom »Triglavski narodni park« (v nadaljnjem besedilu: narodni park).

Cilji iz prejšnjega odstavka se uresničujejo z razvijanjem gospodarskih in družbenih dejavnosti v skladu s sprejetimi planskimi akti in z varstvenimi ukrepi, določenimi s prepovedmi in omejitvami v tem zakonu ter z drugimi predpisi.

Območje narodnega parka je pod posebnim, s tem zakonom določenim družbenim varstvom.

Narodni park obsega območje znotraj meja:

severna meja:

Kucerji - državna meja (1613), kota 1255 m na Belem potoku, Beli potok do poti v dolino Planica, Melišče ob cesti za skakalnicami, križišče stez v pobočju pod Ciprnikom, po stezi na Ciprnik in Vitranc, Vitranc (1637), dom na Vitrancu (1555 m), Vratnjek, sotočje Male in Velike Pišnice (827 m), za kopališčem Jasna čez cesto na Vršič, ob poti v pobočja Zalesičjem, ob stezi na Kurji vrh (1750 m), Črni vrh (1481), po grebenu na Mali vrh, po pobočju na razcep poti Na klopi, po stezi do železniške trase, po železniški trasi do ceste in potoka Martuljek, izliv Martuljka v Savo, po desnem bregu Save Dolinke do poti na Dobu, po poti na Dobu na Grančiše (844 m), po pobočju do konca poti, čez cesto in Bistrico na Skedenjca (761), čez potok in cesto na stezo in križišče stez na Macesnovcu, ob stezi na Mežakla vrh (1389 m), ob robu Planina Mežakla na pot pod Jerebikovcem, po poti do roba Mežakle in dalje ob robu do kote 1386 m, Beli Blaž (1401 m), Kisovec (1389 m), na cesto na Siperje, po cesti in poti ob robu Mežakle na koto 1177 m, kota 1190 m, mimo lovske koče, po poti na Zakop, prehod Skrbina, po gozdni preseki na Planski vrh (1299 m), po gozdni preseki ob robii na pot na koto 1156 m, po stezi čez Obranco na cesto čez Poljane, kota 711 m, čez križišče poti na Vrše (850 m), čez senožeti do znamenja na poti, Železniški most čez Radovno na ustju Vintgarja (572 m), po Radovni do brvi, po poti čez Hom do cerkve Sv. Katarina (634 m).

vzhodna meja:

Cerkev Sv. Katarine (634 m), pot v smeri Homa, Hom (834 m), pot v Vintgar, most čez Radovno-Vintgar, desni breg Radovne od Vintgarja do izliva Ribščice, Ribščica do Pokljuške Luknje, hudourniški pritok iz Zatrnika do ceste na Pokljuko, Špik (1038 m), Hotunjski vrh (1107 m), razpotje na Posavcu, Hrastovica (999 m), po poti na razpotje M. Vokel, pod Zavrhom, razpotje ria Belčevem rovtu, po poti na Suhi vrh (1231 m), razpotje na Turnu, po robu Ilove peči, Galetovec (1259 m), Veliki Pršavec, Jesenje (1131 m), razpotje Ojstrovica, v Kuhinjah, Dunaj, kota 983 m, po robu nad Obrnjskim vrhom, kota (1012 m), rob planote Marovšca, kota 893 m, po robu planote Dolga Dolina, kota 946 m, Dolga dolina, pot čez Hostnico, potok Koritnica na senožeti, Senovo brdo (984 m), iz-vir Bezena, rob pod Gorevcem, pot na Jaznah, kota 941 m, Vodnikov razglednik (1003 m), Zevtar, Spodnje Podjelje, steza čez Suho, kota 793 m, po hudourniškem jarku na rob Planine Javornica, greben Slatovnik, sotočje Ribnice in potoka Pronc, kota 619 m, pot pod Kresom nad Srednjo vasjo do razcepa poti na senožeti, čez ravninske travnike na cestni prehod preko potoka Vrčica na križišče poti ob potoku Suha, po poti čez Suho kota 574 m do roba senožeti, po grapi na rob Rudnice, preko široke police na Rsnik (807 m), po grebenu nad Zagradec, na Savo Bohinjko in po levem bregu vzvodno do kote 526 m, čez Savo Bohinjko do kamnoloma, mimo kamnoloma, po gozdni poti do Repičevega grabna in po njem do gozdne ceste Ravne-Vareča dolina, po cesti proti vzhodu, do Pod luknje in naprej po stezi do planine Lisec, po grebenu na Šuštar (1648 m), greben pod Črno prstjo, po robu pašnikov na Štukah na stezo Babji zob,

južna meja:

Steza pod Babjim zobom, po stezi pod pobočjem na Štukah, nad gozdom na stezo pod Vrati, po pobočni stezi nad Dolgimi rovti na Bizle (1396 m), po pobočju nad Rutarskim gozdom na stezo pod Rodico na koto 1329 m, po stezi na greben Ploča (1270 m) in nad Knežo na greben Konjsko brdo (1335 m), po stezi na koto 1050 m pod lovsko kočo na Planini v Prodih, dalje po stezi čez koto 1121 m pod grebenom Gabrovec na grebensko pot na Močila, po poti mimo planine Podkuk do planine Lom, po stezi na Tolminski Triglav (1142 m), po grebenu na Poloje (981 m) steza na Zabijski vrh (775 m), po grebenu in strmem pobočju v dolino čez Tolminko na odcep poti na cesti na Hudičev most, na greben Selce (534 m), po grebenu na Vodel (1052 m), čez koto 1030 m na Grmuč (1198 m), čez greben Mrzli vrh (1360 m), na planino Pretovč, čez Celo na planino Sleme (1408 m), po zahodnem pobočju po stezi na koto 955 m na grapi, še naprej po poti čez potok Podlaz in pod planino Kuhinja na prehod poti čez potok Podmlaka, pod Plečem, po robu senožeti na Pleče (1298 m), po grebenu na koto 1252 m, čez pašnike na Planico (1376 m) po grebenski stezi proti Kožljaku do strmega odcepa v dolino, po hudourniški grapi do poti, čez rob na koto 837 m, na poti čez potok Ročica, na pot čez pašnike na Svinjah, kota 850 m, na pot čez hudourniško grapo in po njej pod Senožeti Ogranjce čez jarek na koto 1184m pod planino Zapleč, mimo planine Zapleč po poti do lovske koče, pod Krasom za pašniki planine Za-kraj na poti čez Homec in dalje po robu pašnikov planine Predolina do grape nad Dolom, v ravni črti na Vršič (1698 m) in čez Dolič ter Srednjo Špico na Hudi vrh (1808 m), po grebenu na Vršiče (1699 m) in dalje po razvodnici golobarskega potoka čez koto 1471 m na Kozji breg (1240 m) na izvir pri Kršovcu, na pot čez Polog na koto 789 m, čez strmi rob na stezo do križišča steza na koti 718 m, po stezi do Kukča na levem bregu Koritnice kota 434 m, čez Koritnico v ravni črti v strmo pobočje Na čelah nad cesto Bovec-Log pod Mangartom, po slojnici 650 in dalje po stezi nad Ravnim lazom Na skalo (680 m), pod prepadnimi ostenki Goričice Na vrh roba (1071 m), po grebenu čez Rogelj na Plešivec (1855 m), po stezi in na greben Jelenka, po grebenu do vrha Pri banderi (2051 m), na stezo čez Kotelj na koto 1940 m, po robu na vrh Lopa (2403 m) na državni meji.

vzhodna meja:

Vrh Lopa - državna meja (2403 m), kote na državni meji, Kucerji - državna meja (1618 m).

Na območju narodnega parka, se zaradi številnosti in obsežnosti izjemnih ali posebno značilnih naravnih vrednot in znamenitosti kulturnega/ekološkega, znanstvenega in turističnega pomena, visoke stopnje ohranjenosti teh vrednot in znamenitosti in velike občutljivosti ekosistemov na posege človeka, določi in om§ji osrednje območje narodnega parka znotraj naslednjih meja:

severna meja:

Visoka Ponca - državna meja (2274 m) kota 1760 m nad Ovčjo stranjo, na stezo čez Zelce, v ravni črti čez pot in cesto v dolini Planice na stezo pod Lesenjakom do Visoke peči, po grebenu na Cipernik (1747 m), po grebenski stezi na Vitranc (1657 m), dom na Vitrancu (1555 m), Vratnjek, prodišče Male in Velike Pišnice pod Ivjem, levi breg Velike Pišnice do cestnega mosta pod hotelom »Erika«, po cesti na Vršič do hudourniškega jarka za hotelom »Erika«, po jarku na sotočje z Veliko Pišnico, po Rogarjevem grabnu do kote 1268 m, Kurji vrh (1750 m), Črni vrh (1481 m), po grebenu na Mali vrh, po pobočju na razcep poti Na klopi, po poti nad potokom Martuljek do prodišč Martuljka in dalje po poti nad desnim bregom Save Dolinke pod Črtenjem na koto 752 m na Belem potoku, po strmem pobočju čez Krničnike (1768 m), na Votlo sleme, čez Njivice na Vrtaški vrh (1898 m), po grebenu nad Vrtaško Planino na koto 1614 m, Čelešnik (1520 m), čez Pogorišče v dolino Vrata na most čez Bistrico pri Rosu.

vzhodna meja:

most čez Bistrico pri Rosu, po poti in nato po stezi po grebenu nad Zatrepom do vrha pri Turnih (1349 m), dolina Kot na Kališča kota 882 m, po stezi na Biščkovo glavo (1351 m), spodnja Krma na cesti kota 806 m, Vošni vrh (1621 m), kota 1552 m, po grebenski stezi na Stresenico, Klečnica (1889 m), po grebenski stezi pod Debelo pečjo, Okroglešem, Brda (2009 m) po stezi čez Lipanska vrata, Lipanski vrh (1965 m), na stezo pod Debelim vrhom, pod Velikim Selišnikom, Mali Selišnik, po stezi pod Kačjim Robom, pod izvirom Zlata voda na Plesišče (1790 m), po pobočju čez Sive police na križišče poti na Jezercu, po grebenu na Špik (2005 m), čez Sleme na koto 1784 m, čez Mesnovo glavo na koto 1676 m, mimo izvira na Štapcah na koto 1370 m, po robu Uskovnice na koto 1081 m v Jelju, na koto 1029 m ob robu Globoke konte na koto 1022 m, Kamen (1028 m), na rob Planine Blatce, izvir pritoka Mostnice do poti pod Prevalom, kota 645 m, Zoisov grad, čez Mostnico mimo odcepov poti na koto 549 m, križišče poti na Jezerskem polju, pot čez Mostnico do mosta, po levem bregu Mostnice do sotočja s Savo Bohinjko pri Svetem Janezu, potok Suha do ceste, cesta ob obali do zaliva Bohinjskega jezera ob gostišču na Skalci, Hotel Belleuve pod Malim Gradom, po cesti do odcepa poti po potoku Suha, potok Suha do mosta na Planini v Strženih, po poti čez Rekovco, po stezi na cesto do lovske koče, po poti in dalje po stezi na robu Mernika pod Rjavo skalo do Stene pod Voglom, žagarjev graben kota 1074 m, po poti in dalje po stezi po Žagarjevem grabnu na koto 1429 m, na greben Vrh Krnic, Vogel (1922 m), po grebenski stezi na Zabiški kuk (1844 m).

južna meja:

Zabiški kuk (1844 m), v ravni črti mimo gozdarske koče in rob pašnikov na planini Razor do pobočne poti nad povirjem Zadlaščice na koto 1300 m na planino na Kalu, po hudourniški strugi Gorenja grapa na sotočje s Tolminko na koto 420 m, v ravni črti na desni breg Tolminke na stezo v strma pobočja nad planino Polog, po stezi na planino Javorca, iz grebena pod planino na stezo nad potokom Peščak, po stezi na greben Slemena (1408 m), po poti do kote 955 m na grapi po poti čez potok Podlaz in pod Planino Kuhinja na prehod poti čez potok Podmlaka pod Plečem, po robu senožeti na Pleče (1298 m), po grebenu na koto 1252 m, čez pašnike na Planico (1376 m), po grebenski stezi proti Kožljaku do strmega odcepa v dolino, po hudourniški grapi do poti čez rob na koto 837 m na poti čez potok Ročica, na pot čez pašnike Na Svinjah, kota 850 m, na pot čez hudourniško grapo in po njej pod senožetmi Ogranjce čez jarek na koto 1184 m pod planino Zapleč mimo planine Zapleč, po poti do lovske koče, pod Krasom za pašniki planine Zakraj na pot čez Homec in dalje po robu pašnikov planine Predolina do grape nad Dolom, v ravni črti na Vršič (1698 m), in čez Dolič na Lipnik (1870 m), prepadne stene v smeri na stezo čez križišče s potjo na Glavo, čez strmo pobočje na Utrca, na hudournik Šumnik do sotočja z Lepenjo kota 487 m, čez cesto na Logu na stezo na Predel (1282 m), po grebenski stezi na sedlo pod Vovenkom, po strmem pobočju na Zjabce na izvir Vrsnika, po potoku Vrsnik do ceste Pod Zjabci, po cesti na skalo do potoka, po potoku do kote 1057 m pod Krbulnikom, v ravni črti na cestni ovinek in po cesti čez sedlo pod Glavo do ovinka nad Lebatnikom, čez strmi rob na hudournik Lebatnik in na sotočje s Sočo, vzvodno po levem bregu Soče do Maselca, rob senožeti nad Maselcem in Tonščem do poti pri Gajnžerju, po poti in stezi po robu senožeti nad Logom y Trenti, čez hudournik Klama za robom senožeti na stezo in most čez Zadnjico kota 650 m, čez cesto na stezo nad Kopiščarjem, po robu senožeti pod Malim Prosekom na cestni ovinek nad planinskim domom Zlatorog, po cesti na Vršič ob robu travnikov za domom Jalovec do pokopališča v Trenti, čez koto 661 m na sotočje Soče s hudournikom po Dolu, po desnem bregu Soče nizvodno mimo sotočja z Zadnjico kota 600 m na Markov most (580 m) nad cesto Trenta-Bovec, do poti na Lemovlje pred naseljem Soča, pod Rožem nad naseljem Soča, nad cesto pod Gabrovcem, za grebenom za Hribom in po potoku do ceste v Bovec, nad cesto mimo Malnika do spodnje postaje gozdarske žičnice na Golobar, po robu na pot čez Polog na koto 789 m, čez strmi rob na stezo do križišča steza na koti 718 m, po stezi do Kukča na levem bregu Koritnice kota 434 m, po levem bregu Koritnice mimo izliva Šumnika do trase elektrovoda, po trasi elektrovoda nad cesto v Log pod Mangartom do Koritnice pri Kaludrovcu, vzvodno po Koritnici do izliva hudournika Nakel, po hudourniku Nakel do kote 851 m na cestnem ovinku, nad cesto in senožetmi nad zaselkom Strmec do kote 986 m na cesti na Predel, v ravni črti na potok Predelica v Korita, ob vznožju Ovčje Gore na Logu pod Mangartom v smeri čez rudniški predor na hudournik pod Kotlino, po hudourniku do ceste, po cesti proti Bovcu do odcepa v Možnico kota 599 m, po cesti v Možnico do hudournika v Možnici, sotočje hudournika in potoka Možnice do izliva v Koritnico, po desnem bregu Koritnice do Korit v Klužah kota 529 m, na Klužah čez spodnjo na zgornjo trdnjavo, po pobočju Na Čelah, nad Ravnim lazom, na Skalo (680 m), pod prepadnimi ostenki do kote 1071 m na vrhu roba, po grebenu čez Rogelj na Plešivec (1855 m) po stezi in na greben Jelenka, po grebenu do vrha Pri banderi (2051 rn) na stezo Pez Kotel na koto 1940 m, po robu na vrh Lopa (2403 m) na državni meji.

zahodna meja:

Vrh Lopa - državna meja (2403 m), kote na državni meji, Visoka Ponca (2274 m) na državni meji.

Meje območja narodnega parka iz 3. člena in meje osrednjega območja narodnega parka iz 4. člena so vrisane v topografski karti v merilu 1 :25.000 (TK-25).

Občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, izvede za območje svoje občine v zemljiško-katastrskih načrtih meje na podlagi meja na topografski karti iz prejšnjega odstavka.

Na območju narodnega parka se s posebnim aktom zavarujejo deli nepremične naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno naravno, kulturno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik.

Razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot na območju narodnega parka se uresničuje tako, da samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije ter društva in družbenopolitične skupnosti v svojih planskih aktih upoštevajo cilje narodnega parka:

pri pospeševanju kmetijstva in gospodarjenja z gozdovi na osnovi naravnih zmogljivosti;

pri zagotavljanju delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov, ki živijo na območju narodnega parka;

pri uresničevanju prometne dostopnosti in komunalne opremljenosti naselij ter pri gradnji prometnic in objektov, nujnih za uresničevanje kmetijstva in gospodarjenja z gozdovi ter kulturno-vzgojnih, znanstvenih in rekreacijsko-turističnih' namenov narodnega parka;

za ohranitev avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst;

za odpravljanje škodljivih posledic v prostoru in za preprečevanje njihovega nastanka, zlasti zaradi delovanja erozije in plazov.

SR Slovenija in občine z območja narodnega parka v dolgoročnih družbenih planih opredelijo razvoj narodnega parka ter določijo sestavine kot obveono izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov.

V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, in tem zakonom:

občine z območja narodnega parka in SR Slovenije v smernicah za pripravo svojih družbenih planov opredelijo usmeritve, ki se nanašajo na območje narodnega parka;

samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za območje republike, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije in društva, ki uresničujejo svoje planske naloge na območju narodnega parka, v samoupravnih sporazumih o temeljih planov sprejmejo obveznosti in naloge za razvoj narodnega parka in njegovo ohranitev;

občine z območja narodnega parka sklenejo dogovor o skupnih temeljih planov, s katerim opredelijo obveznosti in ukrepe za uresničevanje nalog, ki so skupnega pomena za razvoj narodnega parka;

v svojih dogovorih o temeljih družbenega plana občine z območja narodnega parka upoštevajo tudi obveznosti, ki so jih prevzele za razvoj na območju narodnega parka z dogovorom o temeljih družbenega plana republike in z dogovorom o skupnih temeljih planov;

v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije opredelijo občine z območja narodnega parka in SR Slovenije ukrepe, obveznosti in odgovornosti, ki jih prevzemajo za razvoj na območju narodnega parka.

Na osnovi in v skladu s planskimi akti se za območje narodnega parka sočasno sprejme skupni program razvoja narodnega parka.

Skupni program razvoja narodnega parka podrobneje razčlenjuje in prostorsko opredeljuje usmeritve in naloge, pomembne za razvoj narodnega parka, ki so jih nosilci planiranja uskladili pri pripravi svojih planskih aktov. Ta program se izdela za srednjeročna obdobje in za posamezno leto.

Skupni program razvoja narodnega parka razčlenjuje poleg posameznih obveznosti in nalog nosilcev planiranja tudi naloge v zvezi z izdelavo posameznih prostorskih izvedbenih aktov po zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije za .srednjeročno plansko obdobje.

Nosilci planiranja in uresničevanja skupnega programa razvoja se dogovorijo o višini in načinu zagotavljanja sredstev, ki so potrebna za kritje morebitnih posebnih stroškov pri gospodarjenju v območju parka zaradi prepovedi iz 12. in 13. člena tega zakona.

Za pripravo in izvajanje skupnega programa narodnega parka skrbi organizacija za varstvo v sodelovanju z izvršnimi sveti občinskih skupščin z območja narodnega parka in Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije.

Na celotnem območju narodnega parka je prepovedano:

vnašati neavtohtone gozdne rastlinske vrste, razen za potrebe utrjevanja erodiranih zemljišč ali začetnega ozelenjevanja zemljišč;

puščati po opravljenih gradbenih delih neutrjene površine neozelenjene;

odlagati pri gradnji cest in drugih objektov odkopne materiale na površine, ki niso za to posebej določene;

pogozdovati kmetijska zemljišča, razen če to terjajo ukrepi za zavarovanje pred erozijo ter snežnimi in zemeljskimi plazovi ali, če je s planskimi akti določena sprememba kmetijskega v gozdno zemljišče;

uporabljati agrokemična sredstva za zatiranje in uničevanje rastlin ali živali (herbicide in insekticide) zunaj obdelovalnih zemljišč;

vnašati neavtohtone vrste divjadi in druge neavtohtone prosto živeče živalske vrste;

ograjevati zemljišča za gojitev divjadi (obore) ali. za druge namene, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter vodnega gospodarstva;

poleg zavarovanih redkih in ogroženih prosto živečih vrst divjadi loviti: velikega petelina, planinskega orla, polha in svizca;

loviti divjad s pogonom (s pritiskom z gonjači) in s pastmi in nastavljati strupe za divjadi;

obiskovalcem parka plašiti prosto živeče živali z vpitjem ali hrupom, metanjem ali proženjem kamenja ter na kakršenkoli drug način;

vnašati v vodotoke neavtohtone vrste rib in druge neavtohtone vrste živali;

izpuščati onesnažene vode (odpadke) in druge snovi, ki spreminjajo stanje kakovosti voda ali zemljišč;

graditi ali rekonstruirati vodnogospodarske objekte in naprave ter izvajati ukrepe in posege v vodotoke in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska in časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo naravne razmere na vodnih in priobrežnih zemljiščih, razen v primerih, če to terjajo potrebe oskrbe s pitno vodo, oskrba z vodno energijo manjših območij znotraj narodnega parka oziroma v njegovi neposredni bližini ali ukrepi za omejevanje erozijskih procesov in zavarovanja proti zemeljskim in snežnim plazovom ter poplavam;