TFL Vsebine / Revija Odvetnik

O predlogu Ministrstva za pravosodje in delovne skupine tega ministrstva za pripravo sprememb Ustave v zvezi z Ustavnim sodiščem in ustavnosodno politiko, sem že pisal in drugače javno razmišljal. Poskušal sem pojasniti različne razloge, zakaj se mi uvedba prostega odločanja Ustavnega sodišča o sprejemu vlog v obravnavo (t. i. diskrecija) ne zdi pravilna ustavnosodna politika in strategija. Predlagateljem te novosti za naš ustavnopravni sistem pa nisem očital vehementnega zagovarjanja nečesa, kar bi bilo že samo po sebi in načeloma nesprejemljivo ter slabo kot ideja oziroma kot sistemsko orodje ustavnopravne politike. Opozarjal sem predvsem na neizpolnjenost pogojev za uvedbo takšne rešitve, neobstoj nujnih spremljevalnih načrtov za zagotovitev učinkovitosti pri njenem sistemskem uvajanju (predvsem precejšnja reforma ustavnopravne politike in splošnega pravnega učenja v najširšem smislu) in neobstoj prepričljivih analiz o zatrjevani nujnosti takšne rešitve ali vsaj o njenih primerjalnih prednostih z vidika drugih alternativ.

The era of attorneys as reproducers