TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-7/2020/6 (1312-19) z dne 31. 1. 2020 odpravi.

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da mora tožena stranka nemudoma po prejemu te sodne odločbe prenehati izvajati ukrep pridržanja tožnika v Centru za tujce do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Tožnik je prošnjo za mednarodno zaščito vložil že pred izrečeno slovensko zaporno kaznijo v Italiji. Navedba tožnika v razgovoru pred samim pridržanjem, da prošnje v Sloveniji sicer ne bi vložil, če ne bi bil predan Centru za tujce v Sloveniji, ne pomeni avtomatično, da je z vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji očitno želel zadržati ali ovirati izvedbo postopka odstranitve iz Slovenije. Tožnik nikjer ni zatrdil, da je bil to njegov namen, pač pa je pojasnil, da je tako menil, da bo izročen Italiji, ko pa mu je bilo pojasnjeno, da ga morda Italija ne bo sprejela, je vložil prošnjo še v Sloveniji, saj se v Pakistan res ne želi vrniti (zaradi razlogov, navedenih v prošnji za mednarodno zaščito). Sodišče zato ugotavlja, da tožena stranka ni izkazala, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji zgolj z namenom zadržanja ali oviranja izvedbe postopka odstranitve iz Slovenije.

Tožena stranka pa je izpodbijani sklep izdala 31. 1. 2020 ko je bil postopek odstranitve tožnika iz Slovenije torej že prekinjen. S tem tudi ni izpolnjena nadaljnja predpostavka za omejitev gibanja tožniku, tj. da je v času izreka omejitve gibanja v teku postopek vrnitve ali odstranitve tožnika iz Slovenije.

Izdaja ureditvene začasne odredbe je potrebna ker je tožniku z nezakonitim odvzemom prostosti kršena pravica do osebne svobode, kar pomeni težko popravljivo oziroma nepopravljivo škodo že samo po sebi.