TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

"Tožena stranka je z dnem 10.4.2003 dolžna pozvati tožečo stranko na delo, ki ga je opravljal po pogodbi o zaposlitvi, ki mu je potekla 28.2.2003. Tožnik se je dolžan pri toženi stranki tega dne zglasiti. Ta začasna odredba velja do pravnomočnosti rešitve tega spora."

2. alinea 2. odstavka 272. čl. ZIZ določa, da mora upnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe, za verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Tožnik verjetnosti obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. čl. ZIZ sploh ni z ničemer izkazoval in je sodišče prve stopnje zmotno samo, mimo navedb tožnika, ugotavljalo, ali je izkazana verjetnost te predpostavke za izdajo začasne odredbe. Tudi če bi šteli, da gre za silo, ker delodajalec ne izroči delovne knjižice delavcu, ki mu delovno razmerje še niti ni prenehalo, predlagana začasna odredba (vrnitev delavca ne delo) v konkretnem primeru ne bi preprečila uporabe takšne "sile".