na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sklep III Ips 13/2013 - pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost – blagovna znamka - imetništvo znamke – spor o imetništvu znamke – mednarodna znamka – pri...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE
9.7.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sklep III Ips 13/2013
INTERNA OZNAKA
VS4002321
SENAT, SODNIK
Vladimir Balažic (preds.), dr. Mile Dolenc (poroč.), dr. Miodrag Đorđević, Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel
INSTITUT VSRS
pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost – blagovna znamka - imetništvo znamke – spor o imetništvu znamke – mednarodna znamka – prijava znamke
PODROČJE VSRS
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
IZREK
Revizija se zavrne.
Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške za odgovor na revizijo v višini
214,19 EUR
, v roku petnajst dni po prejemu tega sklepa.
Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške za odgovor na revizijo v višini
214,19 EUR
, v roku petnajst dni po prejemu tega sklepa.
JEDRO
Spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja so spori, o katerih odloča sodišče splošne pristojnosti, to je Okrožno sodišče v Ljubljani, na podlagi vloženih tožb na ugotovitev ničnosti patenta, modela in
znamke, na izpodbijanje pravice do patenta oziroma modela in znamke, na izbris znamke, na razveljavitev znamke zaradi neuporabe ter upravni spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo patentov, modelov in znamk, o katerih odloča Upravno sodišče RS.
Določbo 62. člena ZMZPP je treba v delu, ki se nanaša na pogoj, da je prijava vložena v RS, razlagati na način, da je slovensko sodišče izključno pristojno za sojenje v zadevi, če je bila prijava za pridobitev pravice industrijske lastnine vložena v RS oziroma tudi, če se po mednarodni pogodbi šteje, da je bila pravica registrirana v RS.
Za znamke velja, da je šele njihova uporaba (in ne zgolj njihov zatrjevani obstoj oziroma veljavnost na določenem teritoriju) v gospodarskem prometu tista okoliščina, ki ustvarja
sklop premoženjskih pravic, ki izvirajo iz njih. Z
ato ni b
istveno, ali so znamke vpisane v slovenski register znamk ampak, ali so se znamke v RS uporabljale v gospodarskem prometu.
Ker gre v primeru določbe 103. člena ZS za določbo organizacijske narave, je to določbo mogoče uporabiti le v primerih, ko je za odločanje o sporu primarno podana pristojnost slovenskega sodišča.
znamke, na izpodbijanje pravice do patenta oziroma modela in znamke, na izbris znamke, na razveljavitev znamke zaradi neuporabe ter upravni spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo patentov, modelov in znamk, o katerih odloča Upravno sodišče RS.
Določbo 62. člena ZMZPP je treba v delu, ki se nanaša na pogoj, da je prijava vložena v RS, razlagati na način, da je slovensko sodišče izključno pristojno za sojenje v zadevi, če je bila prijava za pridobitev pravice industrijske lastnine vložena v RS oziroma tudi, če se po mednarodni pogodbi šteje, da je bila pravica registrirana v RS.
Za znamke velja, da je šele njihova uporaba (in ne zgolj njihov zatrjevani obstoj oziroma veljavnost na določenem teritoriju) v gospodarskem prometu tista okoliščina, ki ustvarja
sklop premoženjskih pravic, ki izvirajo iz njih. Z
ato ni b
istveno, ali so znamke vpisane v slovenski register znamk ampak, ali so se znamke v RS uporabljale v gospodarskem prometu.
Ker gre v primeru določbe 103. člena ZS za določbo organizacijske narave, je to določbo mogoče uporabiti le v primerih, ko je za odločanje o sporu primarno podana pristojnost slovenskega sodišča.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.