TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba: 1. v prvem odstavku 1. točke izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek proti drugi toženi stranki na plačilo 440,00 GBP z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, kot jo priznava NLB d.d. iz Ljubljane za devizne vloge, vezane nad eno leto v GBP od 27.12.1994 do plačila, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan plačila, kot neutemeljen zavrne; 2. v 2. točki izreka tako, da je prva tožena stranka dolžna solidarno z drugo toženo stranko, vendar pod pogoji prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.

št. St ... z dne 4.9.1996 v 8 dneh plačati tožeči stranki 60% od 558,00 GBP z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, kot jo priznava NLB d.d. iz Ljubljane za devizne vloge, vezane nad eno leto v GBP od 27.12.1994 do 13.3.1996 in sicer v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan 13.3.1996, od 19.4.1998 dalje do plačila pa s 4% letno obrestno mero, višji tožbeni zahtevek (na plačilo 60% od 440,00 GBP z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, kot jo priznava NLB d.d. iz Ljubljane za devizne vloge, vezane nad eno leto v GBP od 27.12.1994 do 13.3.1996 in sicer v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan 13.3.1996, od 19.4.1998 dalje do plačila pa s 4% letno obrestno mero) pa se kot neutemljen zavrne; 3. v 3. točki izreka pa tako, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

II. V nespremenjenem delu prvega odstavka 1. točke (da je druga tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 558,00 GBP z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, kot jo priznava NLB d.d. iz Ljubljane za devizne vloge, vezane nad eno leto v GBP od 27.12.1994 do plačila) se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v tem delu izpodbijana sodba potrdi; III. Tožeča stranka je dolžna v 8 dneh plačati toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 57.330,00 SIT.

 

Ker nobena od strank ne zatrjuje obstoja dogovora o odloženem plačilu, bi smela tožeča stranka terjati plačilo takoj ob izpolnitvi obveznosti. Za stališče, na katerega se je postavilo prvostopno sodišče, da je zastaranje začelo teči šele z (zakasnelo) izdajo računa (nekaj mesecev po opravljenem delu) v ZORu ni podlage.

Dospelost terjatve ni nujno povezana z začetkom teka zastaranja obveznosti, kot ocenjuje prvostopno sodišče, ki je kot rok dospelosti vzelo drugačen čas, ko je odločalo o začetka teka zamudnih obresti in drugačnega, ko je odločalo o začetku teka zastaranja.