TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Kriterij središča osebnih in ekonomskih interesov iz 5. točke 6. člena ZDoh-2 se presoja z upoštevanjem Komentarja k 4. členu Vzročne Konvencije OECD. Pri določanju rezidentstva se prednost pripisuje tesnejšim osebnim odnosom. S tem je skladno stališče, da posameznik središča svojih osebnih interesov ni prenesel v državo, v kateri dela, če je njegova družina ostala v državi, v kateri je delal in prebival pred odhodom v tujino. Sodišče dodaja, da se družinske in družbene povezave ne prekinejo s samim odhodom v tujino, prav tako se z njim njihova vzpostavitev v tujini ne predpostavlja. Ne glede na zatrjevano formalnost zakonske zveze v Sloveniji po izselitvi tožnika ostajajo tožnikova žena in dve sicer polnoletni hčerki, ki pa se po navedbah tožnika redno šolata in ju tožnik ne le mora, temveč ju tudi dejansko preživlja.

Pravila, določena v 4. členu konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju, so namenjena razreševanju položaja, v katerem osebo po svoji notranji zakonodaji štejeta za rezidenta za davčne namene obe državi pogodbenici. Rezidentski status za potrebe konvencije je torej relevanten šele v postopku davčne odmere, če zavezanec izkaže, da ga za rezidenta po svojem notranjem pravu šteje tudi država vira. Razlogi izpodbijane odločbe, v katerih se davčni organ opredeli do rezidentskega statusa tožnika za potrebe konvencije, so tako za tožnika lahko zgolj informativne narave in ne pomenijo podlage za odločitev o njegovem statusu rezidenta za davčne namene po določbah ZDoh-2, ki je predmet odločitve.