TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Določba točke 5 b prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, na katero opira svojo odločitev sodišče prve stopnje, pri naštevanju ene izmed pristojnosti socialnega sodišča res navaja tudi socialne prejemke iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca, in če je za priznanje pravice odločilen premoženjski cenzus. Toda v obravnavanem primeru ne gre za socialni prejemek, ki bi kot takšen bil opredeljen v Zakonu o socialnem varstvu, Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih ali Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in bi se izplačeval študentom. Gre za subvencijo, ki jo za bivanje študentov glede na določbo 73. b člena Zakona o visokem šolstvu in v skladu z navedenim Pravilnikom prejmejo javni in zasebni zavodi. Za to obliko subvencije v navedenih predpisih tudi ni predvidena pristojnost socialnega sodišča v smislu tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1.

Zato za razmejitev pristojnosti med upravnim sodiščem in delovnim ter socialnim sodiščem, kot to določa ZDSS-1, obravnavani primer ne more biti opredeljen kot socialni spor, temveč kot spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, ki ga je izdala tožena stranka. O zakonitosti takšnega akta pa je pristojno glede na določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločati upravno sodišče.