TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Ni nujno, da bi moral storilec za izvršitev zakonskega znaka kaznivega dejanja, ki je opredeljen z nedovršnim glagolom, delovati daljše časovno obdobje, s pomembno razliko, da je v primerih, kadar zakonodajalec uporablja nedovršne glagole, v vsakem primeru treba oceniti, če gre za enkratno ravnanje storilca, intenziteto njegovega ravnanja.

Udarec otroka, ki je bil posledica dejstva, da si oškodovanka ni znala sama zavezati vezalk, pomeni takšno intenziteto obsojenčevega ravnanja, ki bistveno presega intenzivnost običajnih vzgojnih ukrepov proti otroku, hkrati pa grobo posega v njegovo telesno in duševno celovitost ter povzriča bolečine. Obsojenec je s takšnim ravnanjem izpolnil zakonski znak surovega ravnanja, četudi je oškodovanko udaril v glavo le enkrat.