Pravilnik o notranji organizaciji in poslovanju državnih...

3981. Pravilnik o notranji organizaciji in poslovanju državnih tožilstev v Republiki Sloveniji

Na podlagi 7. člena zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94) izdaja generalni državni tožilec Republike Slovenije

P R A V I L N I K
o notranji organizaciji in poslovanju državnih tožilstev v Republiki Sloveniji

I. NOTRANJA ORGANIZACIJA DRŽAVNIH TOŽILSTEV

1. člen

Splošne določbe

Ta pravilnik ureja notranjo organizacijo in poslovanje državnih tožilstev, kolikor to ni določeno z drugimi predpisi.

Z notranjo organizacijo državnih tožilstev se zagotavljajo pogoji za zakonito, strokovno pravilno in pravočasno opravljanje tožilskih in drugih zadev.

2. člen

O notranji organizaciji državnega tožilstva odloča vodja državnega tožilstva s pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na državnem tožilstvu, in odredbami v skladu z zakonom in tem pravilnikom.

Notranja organizacija državnega tožilstva se določi glede na obseg dela državnega tožilstva in število oseb, ki opravljajo državnotožilske zadeve.

3. člen

Vodja državnega tožilstva nadzoruje zakonitost, strokovno pravilnost in pravočasnost poslovanja državnega tožilstva.

Vodja višjega državnega tožilstva nadzoruje tudi zakonitost, strokovno pravilnost in pravočasnost poslovanja okrožnih državnih tožilstev.

Generalni državni tožilec nadzoruje tudi zakonitost, strokovno pravilnost in pravočasnost poslovanja okrožnih in višjih državnih tožilstev.

4. člen

Vodja okrožnega državnega tožilstva razporeja okrožne državne tožilce, pomočnike državnega tožilca (v nadaljnjem besedilu: pomočnike) in strokovne sodelavce na delo v zunanje oddelke in izmed državnih tožilcev določi vodjo zunanjega oddelka.

5. člen

Oddelke kot notranje organizacijske enote lahko oblikuje vodja državnega tožilstva, če so za opravljanje tožilskih zadev na istem pravnem področju potrebni najmanj trije državni tožilci.

6. člen

Vodja državnega tožilstva določi vodjo oddelka iz prejšnjega člena ter razporeja državne tožilce in pomočnike na delo v posamezne oddelke.

Vodja oddelka skrbi za tekoče in strokovno delo na oddelku in opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu s temi navodili pisno pooblasti vodja državnega tožilstva.

7. člen

Pri razporedu državnih tožilcev in pomočnikov v oddelke je treba glede na potrebe državnega tožilstva upoštevati njihovo strokovno usposobljenost za posamezno pravno področje in z razporeditvijo zagotoviti zakonito, strokovno pravilno in pravočasno delo oddelka in državnega tožilstva.

Razpored na oddelke velja praviloma najmanj za dobo enega leta.

Če pripad zadev določenega pravnega področja ni tolikšen, da bi bil razporejeni državni tožilec ali pomočnik z njimi polno zaposlen ali če so podani drugi razlogi, se ga razporedi še za reševanje drugih zadev.

8. člen

Vodja državnega tožilstva ali vodja oddelka lahko odloči, da se posamezne zadeve obravnavajo na kolegijih.

Kolegijsko delo se organizira v obliki stalnih ali občasnih delovnih skupin, kolegijev in v drugih organizacijskih oblikah.

9. člen

Državna tožilstva lahko sprejemajo na kolegijih pravna stališča o posameznih pravnih problemih, ki se pojavljajo pri delu državnega tožilstva.

O sprejetih pravnih stališčih vodja državnega tožilstva obvesti vodjo višjega in generalnega državnega tožilca.

Vsako državno tožilstvo lahko da pobudo po funkciji višjemu državnemu tožilstvu za sprejem pravnega stališča. Če da pobudo okrožno državno tožilstvo, jo pošlje višjemu državnemu tožilstvu, ki jo obravnava na kolegiju in zavzame do nje svoje stališče ter z njim seznani generalnega državnega tožilca.

Državno tožilstvo Republike Slovenije obvešča nižja državna tožilstva o pravnih stališčih in dogovorih, ki jih je sprejelo.

10. člen

Za obravnavo vprašanj pomembnih za vsa državna tožilstva lahko generalni državni tožilec skliče posvetovanja z vodji višjih in okrožnih državnih tožilstev.

Vodje višjih državnih tožilstev lahko zaradi zavzemanja skupnih pravnih stališč skličejo posvetovanja z vodji okrožnih tožilstev z območja, za katerega so pristojni.

11. člen

Vodja okrožnega in višjega državnega tožilstva ima pravico predlagati, da se na kolegijih in posvetovanjih Državnega tožilstva Republike Slovenije o posameznih vprašanjih zavzamejo pravna stališča. Vodja okrožnega Državnega tožilstva pobudo o tem sporoči generalnemu državnemu tožilcu preko vodje višjega državnega tožilstva.

Če okrožni državni tožilec želi pravno stališče o določenem vprašanju, sporoči to preko vodje okrožnega državnega tožilstva vodji višjega državnega tožilstva, ki poda o vprašanju svoje pravno stališče. Če ta meni, da gre za vprašanje, ki je širšega pomena, ga posreduje skupaj s svojim mnenjem generalnemu državnemu tožilcu.

12. člen

V zadevah svojega delovnega področja poslujejo okrožna državna tožilstva z Državnim tožilstvom Republike Slovenije praviloma preko višjega državnega tožilstva, v nujnih primerih pa tudi neposredno. V takih primerih poslovanja obvestijo višje državno tožilstvo.

13. člen

O kazenskih ovadbah, ki so širšega javnega pomena ali je o njihovi vsebini že obveščena javnost, in o kazenskih zadevah, v katerih niso jasna temeljna pravna vprašanja kazenskega pregona (čl. 61/I ZDT), mora okrožni državni tožilec nemudoma obvestiti vodjo okrožnega državnega tožilstva, ta pa v obliki operativnega poročila po vodji višjega državnega tožilca, generalnega tožilca RS. Na enak način poteka tudi obveščanje o nadaljnjih ukrepih državnega tožilca v kasnejših fazah kazenskega postopka.

Generalni državni tožilec in vodje višjih državnih tožilstev lahko zahtevajo, naj jim nižji državni tožilci po vodji tožilstva pošiljajo podatke in informacije o posameznih zadevah ali o določenih vrstah zadev.

14. člen

Letna poročila o svojem delu (čl. 62 ZDT) pošiljajo vsa nižja državna tožilstva Državnemu tožilstvu RS s tem, da višja državna tožilstva pošljejo skupna poročila o svojem delu in delu okrožnih državnih tožilstev na svojem območju. Poročilo o delu Državnega tožilstva RS je sestavni del skupnega letnega poročila o delu državnih tožilstev.

15. člen

Letna poročila morajo vsebovati podatke ki jih določi generalni državni tožilec.

16. člen

Če okrožni ali višji državni tožilec pri svojem delu ugotovi, da je bil v postopku pred sodiščem kršen zakon oziroma je bila izdana nezakonita odločba, ki je postala pravnomočna, pa nima pravice uporabiti ustreznega pravnega sredstva, mora o tem takoj poročati Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Poročilu iz prvega odstavka državni tožilec doda svoje mnenje in obrazložen predlog in priloži spise.

17. člen

Če okrožni ali višji državni tožilec pri svojem delu ugotovi, da je vprašljiva ustavnost zakona ali ustavnost in zakonitost drugega predpisa, obvesti o tem generalnega državnega tožilca.

18. člen

Za obveščanje državnih tožilstev izdaja Državno tožilstvo Republike Slovenije notranje glasilo Tožilska obvestila.

V Tožilskih obvestilih, ki izhajajo po potrebi, se objavljajo:

-

poročila o pomembnejših kazenskih zadevah (čl. 61/I ZDT);

-

navodila in pravna stališča Državnega tožilstva Republike Slovenije, višjih in okrožnih državnih tožilstev, sprejeta na kolegijih državnih tožilstev;

-

prispevki, pomembni za prakso državnih tožilstev;

-

sporočila in obvestila.

Tožilska obvestila prejemajo vsa državna tožilstva.

19. člen

Nadzorstveni pregledi

Z nadzorstvenimi pregledi o poslovanju državnih tožilstev (čl. 67 ZDT) višje državno tožilstvo skrbi, da je poslovanje nižjih državnih tožilstev zakonito, strokovno pravilno in pravočasno. Generalni državni tožilec oziroma vodja višjega državnega tožilstva izda odredbo, v kateri navede vrsto in čas pregleda nižjega državnega tožilstva. Odredbo najmanj 3 dni pred pregledom dostavi nadzornikom in v vednost vodji državnega tožilstva, katerega poslovanje bo pregledano.

Po opravljenem pregledu sestavijo nadzorniki zapisnik, v katerega zapišejo ugotovitve pregleda. Po sestavi zapisnika nadzorniki obravnavajo ugotovitve pregleda z vodjo državnega tožilstva. Na pogovoru opozorijo na pomanjkjivosti in napake, ki so bile ugotovljene pri pregledu ter še pred sestavo končnega poročila o nadzorstvenem pregledu, omogočijo prizadetim da podajo svoja pojasnila oziroma ugovore. Rok za ugovore je 8 dni. Ugovore morajo nadzorniki obravnavati v nadaljnih 8 dneh in v 15 dneh po izteku tega roka sestaviti končno poročilo o ugotovitvah pregleda.

Na podlagi končnega poročila o nadzorstvenem pregledu lahko nadzorniki zahtevajo od vodje državnega tožilstva odpravo ugotovljenih napak oziroma mu predlagajo druge ukrepe, ki so možni po zakonu. Za odpravo napak določijo vodji pregledanega državnega tožilstva ustrezen rok. O izvršitvi odrejenih ukrepov obvesti vodja pregledanega državnega tožilstva generalnega državnega tožilca.

20. člen

Organizacija pisarniškega poslovanja

Pisarniško delo je organizirano v uradu državnega tožilstva in v uradih zunanjih oddelkov. Urad vodi vodja urada.

21. člen

V uradu državnega tožilstva so glede na obseg dela lahko organizirane za posamezne vrste pisarniškega ali tehničnega dela posebne organizacijske enote, kot so vložišče, pisarna vodje državnega tožilstva, vpisniško-evidenčna služba, strojepisnica, računovodstvo in druge.

Organizacijo pisarne določi vodja državnega tožilstva.

22. člen

Zaradi smotrnejšega načina poslovanja lahko posamezna državna tožilstva v sporazumu z drugim državnim tožilstvom ali z drugim državnim organom organizirajo opravljanje finančno-računovodskih in drugih strokovnih ter administrativno-tehničnih del v obliki skupne službe, lahko pa poverijo opravljanje takih zadev ustrezni organizacijski enoti drugega državnega tožilstva ali drugega državnega organa.

Odpiranja in zapiranja poštnih pošiljk, vodenje vpisnika, sprejemanje strank in hrambo arhivskega gradiva, se ne more prepustiti drugemu organu ali skupni službi izven državnega tožilstva.

23. člen

V aktu, s katerim se ustanovijo skupne službe, morajo biti navedeni organi, ki ustanavljajo skupne službe, opravila skupnih služb, sedež in način financiranja.

24. člen

Pečati, štampiljke in žigi

Državna tožilstva pri svojem poslovanju uporabljajo pečate, male pečate, štampiljke in žige.

Vsa pisanja državnih tožilstev, ki so poslana drugim organom, pravnim in fizičnim osebam morajo biti opremljena s pečatom državnega tožilstva.

Za primere, ko bi bil pečat neprimeren je lahko uporabljen mali pečat.

Za pečatenje z voskom imajo lahko državna tožilstva žige, z enakim besedilom in enako vsebino, kot ga imajo pečati in mali pečati.

25. člen

Za odtiskavanje imen državnih tožilstev, kratkih zaznamkov, označb in odredb lahko uporabljajo državna tožilstva tudi štampiljke.

26. člen

V pečatih, malih pečatih, štampiljkah in žigih, ki jih uporabljajo zunanji oddelki državnih tožilstev mora biti tudi označba zunanjega oddelka.

27. člen

Evidenco pečatov vodi v posebni knjigi vodja urada državnega tožilstva.

Za hrambo pečatov, malih pečatov, štampiljk in žigov odgovarja delavec državnega tožilstva, ki jih pri delu uporablja.

28. člen

Prostori, oprema, zavarovanje in uradne izkaznice

Ob vhodu v zgradbo, v kateri ima državno tožilstvo svoje prostore mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla velikosti 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike Slovenije, nato napis “Republika Slovenija” in pod njim ime državnega tožilstva.

29. člen

Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v katerih delajo državni tožilci, mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom državnega tožilca oziroma pomočnika ter označbo “državni tožilec – državna tožilka” oziroma “pomočnik-pomočnica državnega tožilca.” Na vhodnih vratih prostora, v katerem dela vodja državnega tožilstva mora biti na ploščici tudi označba “vodja državnega tožilstva”.

Na drugih vhodnih vratih morajo biti še pritrjeni napisi, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostoru: npr. vložišče, tajništvo, kazenska pisarna itd.

Na vseh vhodnih vratih je številka prostora.

30. člen

Na dvojezičnih območjih so vsi navedeni napisi tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

31. člen

V prostoru, v katerem dela vodja državnega tožilstva, mora biti grb Republike Slovenije.

V drugih prostorih, v katerih delajo državni tožilci ali pomočniki, mora biti mala zastavica Republike Slovenije.

32. člen

Če v zgradbi, v kateri ima državno tožilstvo svoje prostore, ni organizirane varnostne službe, mora imeti državno tožilstvo za zagotovitev varnosti državnih tožilcev in drugega osebja in strank ter nemotenega poslovanja državnega tožilstva organizirano lastno varnostno službo oziroma mora biti varovanje zagotovljeno z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

33. člen

Državni tožilci in pomočniki državnih tožilcev imajo uradno izkaznico, s katero se lahko izkažejo pri opravljanju svoje službe. Izkaznico izda minister za pravosodje.

34. člen

Uradna tožilska izkaznica je plastificirana izkaznica velikosti 9 x 6 cm.

Na eni strani izkaznice je grb Republike Slovenije in napis Republika Slovenija Ministrstvo za pravosodje. Na drugi strani izkaznice so: fotografija državnega tožilca oziroma pomočnika in pod njo registrska številka, datum izdaje izkaznice in besedilo: “Ministrstvo za pravosodje potrjuje, da je imetnik izkaznice (ime in priimek imetnika) okrožni/višji/vrhovni državni tožilec oziroma pomočnik okrožnega/višjega državnega tožilstva v....” ter podpis ministra.

35. člen

Dežurna služba

Pri okrožnih državnih tožilstvih se usmerjanje predkazenskega postopka, zagotovitev udeležbe in druga nujna dejanja organizira dežurna služba, tako da je zagotovljeno neprekinjeno tožilsko delo ob delavnikih in praznikih ter dela prostih dnevih 24 ur na dan.

Glede na obseg dela, prostorske in tehnične pogoje tožilci dežurstvo izvajajo na sedežu državnega tožilstva ali na domu.

Dežurstvo na sedežu državnega tožilstva je od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, na domu pa od 20. do 8. ure naslednjega dne ter ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih razen, če vodja državnega tožilstva ne odredi drugače.

36. člen

Seznam dežurnih državnih tožilcev in razpored dežurstva izda vodja državnega tožilstva za vsako četrtletje, najmanj 7 dni pred začetkom tega obdobja. V izjemnih primerih lahko izda razpored tudi brez tega roka.

V razporedu je potrebno pri vsakem od sodelujočih navesti naslov prebivališča, telefonski številki na delovnem mestu in na domu ter številko prenosnega telefona in pozivnika, ki ju ima dežurni stalno pri sebi.

Razpored se vroči vsakemu od sodelujočih v dežurstvu, vodji preiskovalnega oddelka pristojnega sodišča, upravi za notranje zadeve in vojaškemu varnostnemu organu.

Ne glede na razpored lahko vodja državnega tožilstva določi tudi dodatno dežurstvo in dežurstvo administrativnih delavcev.

37. člen

Državnim tožilcem, ki opravljajo dežurno službo (60. člen ZDT), pripadajo posebne pravice po veljavnih predpisih.

38. člen

Dežurnemu državnemu tožilcu mora biti stalno na razpolago vozilo in voznik. S službenim vozilom mu mora biti zagotovljen tudi prevoz na sodišče izven kraja, v katerem je sedež državnega tožilstva.

Službeni avtomobili za potrebe dežurstva so tipizirani in po prometnih predpisih opremljeni s svetlobno in zvočno signalizacijo (modra luč in sirena).

Oprema za potrebe dežurne službe je prenosni telefon, pozivnik, prenosni računalnik s tiskalnikom, žepni diktafon in akumulatorska svetilka.

39. člen

V okviru dežurne službe se evidentirajo stiki s sodiščem, z organi odkrivanja in z občani.

Vsako okrožno državno tožilstvo mora imeti priročnik o dežurstvu, ki mora biti letno ažuriran.

40. člen

Pomočniki državnega tožilca

Okrožna in višja državna tožilstva imajo potrebno število pomočnikov državnega tožilca.

Pomočnike dodeljuje enemu ali večim državnim tožilcem vodja državnega tožilstva.

Pomočnik državnega tožilca opravlja dejanja v zadevah, ki pripadejo državnemu tožilcu, kateremu je dodeljen kot pomočnik. Državni tožilec lahko pooblasti pomočnika za opravo določenih nalog ali za opravo procesnih dejanj v kazenskem postopku.

41. člen

Tožilska uprava

Tožilska uprava obsega odločanje in druga opravila, s katerimi so na podlagi zakona, tega pravilnika in drugih predpisov, zagotavljeni pogoji za redno in učinkovito izvajanje tožilske funkcije.

Zadeve tožilske uprave obsegajo zlasti: notranjo organizacijo državnih tožilstev, organizacijo poslovanja državnega tožilstva, s katero se zagotavlja navzočnost na narokih in drugih dejanjih, pri katerih je udeležba obvezna, nujna ali koristna, skrb, da je delo na državnem tožilstvu opravljeno zakonito, strokovno pravilno in pravočasno, statistično-evidenčno službo, poročanje o problematiki dela državnega tožilstva, kadrovsko-personalne zadeve, finančno in materialno poslovanje, upravljanje z zgradbo oziroma prostori, ki so dodeljeni v uporabo državnemu tožilstvu, skrb in ukrepe za varnost ljudi in premoženja na državnem tožilstvu, ekonomat in druge zadeve, ki so določene v zakonu in temu navodilu.

42. člen

Zadeve državnotožilske uprave opravlja vodja državnega tožilstva, če ni v zakonu ali temu pravilniku določeno drugače.

Generalni sekretar, tajnik državnega tožilstva, strokovni sodelavci ter administrativni in drugi delavci

43. člen

Za izvrševanje zadev tožilske uprave ima Državno tožilstvo RS generalnega sekretarja.

Naloge generalnega sekretarja lahko opravlja tudi državni tožilec, ki je dodeljen na delo v Državnem tožilstvu RS.

Za izvrševanje zadev tožilske uprave imajo lahko druga državna tožilstva tajnika, ki opravlja te zadeve pod nadzorom vodje državnega tožilstva.

44. člen

Za opravljanje pravnega dela je pri vsakem državnem tožilstvu potrebno število strokovnih sodelavcev, ki pod vodstvom in po naročilu vodje državnega tožilstva sprejemajo na zapisnik vloge strank in izjave oškodovancev, izdelujejo osnutke tožilskih odločb in opravljajo drugo strokovno delo, ki je potrebno za izvajanje tožilske službe.

45. člen

Strokovni sodelavec iz prejšnjega člena je lahko, kdor izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu, ima pridobljen strokovni naziv diplomirani pravnik in opravljen pravniški državni izpit.

46. člen

Vodja urada državnega tožilstva opravlja administrativno-tehnična dela za vodjo državnega tožilstva, tajnika državnega tožilstva ali vodjo oddelka ter zbira in obdeluje podatke o delu državnega tožilstva, vodi statistiko in razne evidence državnega tožilstva in opravlja drugo delo po odredbi vodje državnega tožilstva ali tajnika državnega tožilstva.

Delavci v računovodstvu, ki ga vodi vodja računovodstva, izvajajo naloge v skladu z zakonom in računovodskimi standardi za finančno in računovodsko poslovanje državnih organov ter opravljajo drugo delo po odredbi vodje državnega tožilstva ali tajnika državnega tožilstva.

Vpisničar vodi vpisnike, knjige in imenike skladno z navodili, ki jih izda generalni državni tožilec RS, vodi potrebne evidence, zbira statistične podatke, pripravlja statistična poročila in opravlja drugo delo po odredbi vodje državnega tožilstva ali tajnika državnega tožilstva.

Strojepiska – zapisnikarica opravlja strojepisna in druga administrativna dela po odredbi vodje državnega tožilstva ali tajnika državnega tožilstva ter skrbi za urejenost spisov.

47. člen

Tajnik državnega tožilstva, strokovni sodelavci ter administrativni in drugi delavci opravljajo po odredbi vodje državnega tožilstva, generalni sekretar pa po odredbi generalnega državnega tožilca delo, določeno z zakoni, tem pravilnikom in drugimi predpisi.

Tajnika državnega tožilstva, strokovne sodelavce ter administrativne in druge delavce razporeja na posamezna delovna mesta in jim določi naloge in opravila vodja državnega tožilstva.

Generalnega sekretarja razporedi in mu določi naloge in opravila generalni državni tožilec RS.

48. člen

Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, za delovna razmerja generalnega sekretarja, tajnika državnega tožilstva, strokovnih sodelavcev ter administrativnih in drugih delavcev, veljajo predpisi in kolektivne pogodbe, ki veljajo za delavce v državnih organih.

48.a člen

Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost oziroma za izpostavljena delovna mesta ter za delovna mesta, ki jih je nujno potrebno zasesti zaradi nemotenega in učinkovitega delovanja tožilstva, lahko generalni državni tožilec RS in vodja državnega tožilstva s soglasjem generalnega državnega tožilca RS, izjemoma določi višji količnik, kot je določen v zakonu.

V primerih povečanega obsega dela organa in v primerih nadpovprečne delovne obremenjenosti delavcev, določi vodja državnega tožilstva višino in obseg sredstev za plačilo povečanega obsega dela.

49. člen

Delavci pri državnem tožilstvu so disciplinsko odgovorni za kršitve delovnih dolžnosti.

O disciplinski odgovornosti tajnika državnega tožilstva, strokovnih sodelavcev ter administrativnih in drugih delavcev odloča na prvi stopnji vodja državnega tožilstva, na drugi stopnji pa disciplinska komisija, ki jo imenuje Vlada RS.

O disciplinski odgovornosti generalnega sekretarja odloča na prvi stopnji generalni državni tožilec RS, na drugi stopnji pa disciplinska komisija, ki jo imenuje Vlada RS.

50. člen

Informatizacija

Za pripravo vsebinsko in strokovno utemeljenih predlogov za razvoj, enotnost in delovanje informacijske podpore poslovanja državnih tožilstev in za koordinacijo z za to pristojnim ministrstvom za pravosodje, ustanovi generalni državni tožilec pri Državnem tožilstvu Republike Slovenije posebno delovno skupino s potrebnim številom računalničarjev državnih tožilcev in drugih delavcev.

II. PRAVILA O POSLOVANJU DRŽAVNIH TOŽILSTEV

Finančno računovodsko in kadrovsko poslovanje

Pravilnik o notranji organizaciji in poslovanju državnih tožilstev v Republiki Sloveniji

Časovnica