TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obeh obdolženk in nagrada zagovornika obdolžene N.M. bremenijo proračun.

Pritrditi je razlogom napadene sodbe, da je kaznivo dejanje krive izpovedbe storjeno tedaj, ko se v njej navaja kaj neresničnega, torej nek dogodek ki se ni pripetil ali pa se je pripetil drugače, v zavesti storilca pa je, da neresnični dogodek prikazuje kot resničen. Sodišče prve stopnje ima prav, ko razlaga, da ni podana kriva izpovedba, če je priča prepričana, da se je dogodek pripetil oziroma odigral tako, kot ga pojasnjuje. Sodišče prve stopnje je na osnovi trdnega prepričanja obeh obdolženk, da izpovedujeta verodostojno, zaključilo, da obstaja dvom glede njunega zavedanja neresničnosti tega, kar s svojima izpovedbama potrjujeta torej je podvomilo v obstoj zavestne sestavine naklepa kot krivdne oblike, v kateri bi naj storili očitani jima kaznivi dejanji. Ko obstaja dvom glede te sestavine naklepa, pa je odveč sklepanje o obstoju voljne sestavine navedene krivdne oblike.