TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v:

- I. točki izreka glede zavrnitve plačila zneska v višini 38.381,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2020 dalje ter

- v II. točki izreka glede stroškov postopka tožeče stranke

in se zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se potrdi nerazveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Za poštenega prejemnika se šteje oseba, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in se tudi ne more zavedati, da je nekaj prejela brez pravne podlage, pri čemer informacija o vloženem pravnem sredstvu izključi dobro vero in prejemniku naloži breme, da prejete odškodnine oziroma plačila ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.

Sodišče prve stopnje je toženki pravilno naložilo, da tožnici vrne celoten znesek, s katerim je še razpolagala dne 7. 2. 2022, ko je prejela obvestilo o dopuščeni reviziji, tj. 63.438,27 EUR. Dne 7. 2. 2020 je bila toženka v slabi veri in od takrat dalje velja vrnitveno načelo, zato je razlog za porabo zneska nepomemben.

Tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo, ali je toženka od zneskov, ki jih je porabila pred 7. 2. 2020, imela koristi, ki bi jih morala povrniti. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da 190. člena OZ uzakonja obogatitveno načelo, vendar je spregledalo, da čeprav ni potrebno vrniti v dobri veri porabljenih sredstev, pa je potrebno vrniti nadomestno korist, ki jo je od take porabe imel prejemnik sredstev.