17. Zakon o Banki Slovenije
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o Banki Slovenije
Razglaša se zakon o Banki Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 5. junija 1991.
Ljubljana, dne 5. junija 1991.
Predsednik
Milan Kučan l.r.
Z A K O N
O BANKI SLOVENIJE
Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije.
Za obveznosti Banke Slovenije jamči Republika Slovenija.
Banka Slovenije skrbi predvsem za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja v državi in do tujine.
Pri uresničevanju nalog in pooblastil po tem in drugih zakonih je Banka Slovenije neodvisna.
Banka Slovenije lahko vlaga pobude za izdajo zakonov in predlaga druge predpise s področja denarnega in deviznega sistema.
Banka Slovenije predloži po potrebi, najmanj pa polletno, Skupščini Republike Slovenije poročilo o svojem delu.
Za uresničevanje nalog iz 2. člena tega zakona Banka Slovenije:
-
uravnava količino denarja v obtoku;
-
skrbi za splošno likvidnost bank in hranilnic;
-
skrbi za splošno likvidnost v plačilih do tujine;
-
kontrolira banke in hranilnice;
-
izdaja bankovce in daje bankovce in kovance v obtok;
-
predpisuje pravila za izvajanje jamstva za vloge občanov;
-
predpisuje, organizira in usklajuje informacijski sistem, potreben za opravljanje njenih funkcij;
-
opravlja posle za Republiko Slovenijo v skladu z zakonom;
-
opravlja druge zadeve, določene z zakonom.
Banka Slovenije se lahko zaradi izvrševanja svojih nalog ali kot predstavnik Republike Slovenije včlani v tuje in domače finančne ustanove ali z njimi sodeluje.
Za udeležbo Banke Slovenije v osnovnem kapitalu tujih finančnih ustanov ali za zagotovitev sredstev za člansko vlogo mora Banka Slovenije predhodno pridobiti soglasje Skupščine Republike Slovenije.
II. ORGANIZACIJA IN POLOŽAJ BANKE SLOVENIJE
Banka Slovenije je pravna oseba.
Sedež Banke Slovenije je v Ljubljani.
Banka Slovenije ima statut. Statut Banke Slovenije sprejme Svet Banke Slovenije, soglasje nanj pa da Skupščina Republike Slovenije.
Statut določa organizacijo in poslovanje v Banki Slovenije.
Statut Banke Slovenije določa dela, ki jih opravljajo delavci s posebnimi pooblastili ter postopek in čas, za katerega se izberejo ti delavci.
O izbiri delavcev iz prejšnjega odstavka odloča Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja Banke Slovenije.
Banka Slovenije ima pečat, na katerem sta ime "Banka Slovenije" in grb Republike Slovenije.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki so v delovnem razmerju v Banki Slovenije, so določene s statutom.
Pravice, obveznosti in odgovornosti guvernerja, namestnika guvernerja, viceguvernerjev in delavcev s posebnimi pooblastili iz 8.člena tega zakona, ki izvirajo iz delovnih razmerij, določi Svet Banke Slovenije v skladu z zakonom.
III. ORGANI BANKE SLOVENIJE
Organa Banke Slovenije sta Svet banke Slovenije in guverner Banke Slovenije.
Svet Banke Slovenije sestavlja enajst članov, od tega šest članov iz vrst neodvisnih strokovnjakov, guverner, namestnik guvernerja in trije viceguvernerji.
Člane Sveta Banke Slovenije iz vrst neodvisnih strokovnjakov imenuje Skupščina Republike Slovenije za šest let na predlog Predsedstva Republike Slovenije.
Člani Sveta Banke Slovenije iz vrst neodvisnih strokovnjakov ne smejo biti pogodbeno vezani ali zaposleni v organizacijah, ki jih kontrolira Banka Slovenije, ne smejo biti člani upravljalskih organov organizacij, ki jih kontrolira Banka Slovenije, in ne smejo biti voljeni ali imenovani funkcionarji države Slovenije.
Guvernerja Banke Slovenije imenuje Skupščina Republike Slovenije za šest let na predlog Predsedstva Republike Slovenije.
Banka Slovenije ima namestnika guvernerja in tri viceguvernerje.
Statut Banke Slovenije določa, katere zadeve iz svojega delovnega področja lahko guverner prenese na svojega namestnika in viceguvernerje.
Namestnika guvernerja in viceguvernerje imenuje Skupščina Republike Slovenije za šest let na predlog guvernerja.
Guverner Banke Slovenije in Svet Banke Slovenije sta odgovorna Skupščini Republike Slovenije za uresničevanje nalog Banke Slovenije.
Člani Sveta Banke Slovenije in delavci Banke Slovenije so dolžni varovati poslovno skrivnost, ki izhaja iz narave razmerja med Banko Slovenije in tretjimi osebami oziroma je določena s posebnimi predpisi.
Guverner Banke Slovenije je predsednik Sveta Banke Slovenije.
Guverner Banke Slovenije vodi poslovanje Banke Slovenije in organizira njeno delo.
Guverner Banke Slovenije zastopa Banko Slovenije.
Guverner Banke Slovenije izdaja sklepe in druge splošne akte s področja poslovanja Banke Slovenije, ki po tem zakonu niso v pristojnosti Sveta Banke Slovenije.
Svet Banke Slovenije pri uresničevanju svojih pristojnosti določa denarno politiko in sprejema ukrepe za njeno izvajanje.
Pri upravljanju zadev Banke Slovenije Svet Banke Slovenije sprejema sklepe in ukrepe ter odloča o drugih vprašanjih, določenih s tem zakonom in statutom Banke Slovenije.
Svet Banke Slovenije odloča o zadevah iz svojega delovnega področja na sejah.
Za izvajanje sklepov, sprejetih v Svetu Banke Slovenije, je odgovoren guverner Banke Slovenije.
Pri upravljanju zadev Banke Slovenije odloča Svet Banke Slovenije z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov.
Če v Svetu Banke Slovenije pri odločanju ni doseženo potrebno soglasje, guverner Banke Slovenije pa oceni, da zaradi tega ne more uresničevati nalog in odgovornosti iz 2. člena tega zakona, ukrepa v svoji pristojnosti in o tem obvesti Skupščino Republike Slovenije.
Skupščina Republike Slovenije dokončno odloči o spornih vprašanjih iz prejšnjega odstavka.
Sklepi Sveta Banke Slovenije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Svet Banke Slovenije sprejme poslovnik o svojem delu.
Guverner Banke Slovenije lahko izdaja navodila za enotno uporabo predpisov, sklepov in ukrepov Sveta Banke Slovenije iz drugega odstavka 20. člena tega zakona.
Guverner Banke Slovenije lahko zadrži izvršitev sklepa ali splošnega akta Sveta Banke Slovenije in o tem v dveh delovnih dneh obvesti Skupščino Republike Slovenije.
IV. POSLOVANJE BANKE SLOVENIJE
1. Uravnavanje količine denarja v obtoku
Banka Slovenije uravnava količino denarja v obtoku tako, da:
1)
kupuje oziroma prodaja tuja plačilna sredstva;
2)
kupuje in prodaja državne vrednostne papirje;
3)
kupuje in prodaja domače vrednostne papirje oziroma tuje prenosljive kratkoročne vrednostne papirje;
4)
izdaja in kupuje blagajniške zapise Banke Slovenije;
5)
daje kratkoročne kredite bankam in hranilnicam na podlagi domačih in tujih prenosljivih kratkoročnih vrednostnih papirjev;
6)
daje kredite bankam z vračilnim rokom do treh mesecev ob zastavi vrednostnih papirjev in blagajniških zapisov;
7)
določa obvezno rezervo bank in hranilnic pri Banki Slovenije;
8)
določa splošno eskontno mero Banke Slovenije in aktivne in pasivne obrestne mere Banke Slovenije.
Banka Slovenije izdaja in jemlje denar iz obtoka z nakupom oziroma prodajo tujih plačilnih sredstev v skladu z zakonom.
Banka Slovenije določa pogoje in način za nakup in prodajo državnih vrednostnih papirjev.
Banka Slovenije določa vrsto, višino, roke in druge pogoje za nakup in prodajo domačih in tujih prenosljivih kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki jih kupuje in prodaja bankam in hranilnicam neposredno ali na denarnem trgu.
Banka Slovenije določa obseg, roke in druge pogoje za izdajo, vpis in izplačilo svojih blagajniških zapisov.
Blagajniške zapise Banke Slovenije lahko vpisujejo banke in hranilnice.
Banka Slovenije določa višino, roke za uporabo in vračanje ter druge pogoje za dajanje kratkoročnih kreditov bankam in hranilnicam:
1)
na podlagi domačih in tujih prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so jih banke avalirale in ki dospevajo v enem letu;
2)
na podlagi zastave vrednostnih papirjev, ki dospevajo v enem letu in blagajniških zapisov Banke Slovenije.
Banka Slovenije določa, katere vrste vrednostnih papirjev so lahko podlaga za dajanje kreditov po tem členu.
Banka Slovenije določa višino obvezne rezerve bank in hranilnic tako, da predpiše določen odstotek od depozitov in drugih sredstev.
Banka Slovenije lahko določi različne odstotke po vrsti, rokih in velikosti depozitov in drugih sredstev bank in hranilnic, oziroma lahko določi, da se za določene depozite in druga sredstva ne obračunava obvezna rezerva.
Banka Slovenije obrestuje sredstva obvezne rezerve in določa nadomestilo za nepravilno izločeno in uporabljeno obvezno rezervo.
Banka Slovenije določa način in roke za obračunavanje, izločanje in uporabo obvezne rezerve.
Banka Slovenije določa splošno eskontno mero Banke Slovenije.
Banka Slovenije določa obrestne mere za kredite in druge terjatve pri Banki Slovenije in obresti za sredstva, deponirana pri Banki Slovenije, v odvisnosti od splošne eskontne mere.
2. Skrb za splošno likvidnost bank in hranilnic