TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožb

a se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu prodajalec iz odpovednega razloga po določbi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po določbi 197. člena KZ-1, in iz odpovednega razloga po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi storitve hujših kršitev delovne obveznosti šikaniranja sodelavcev. Tožnici je očitala, da je izvajala mobing in v tej posledici pri sodelavcih povzročila ponižanost in prestrašenost. Tožena stranka v odpovedi ni utemeljila, kdaj in v katerem obdobju, posebej pa še nad katerim določenim sodelavcem je tožnica storila očitane kršitve. Zgolj navajanje tako v pisni obdolžitvi kot v enakem zapisu v izredni odpovedi, da vsebujejo ugotovljene kršitve iz ankete vse znake očitanega kaznivega dejanja, oziroma da na drugi strani ustrezajo kršitvam obveznosti iz delovnega razmerja ter pogodbe o zaposlitvi, ni sprejemljivo. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Tožnica je na podlagi pavšalnih obdolžitev upravičeno odklonila zagovor, saj skladno z določbo 2. odstavka 83. člena ZDR delodajalec nima zgolj dolžnosti, da delavcu omogoči zagovor v formalni obliki. Glede zagovora je namreč pomembno, da se delavec brani zoper očitke tudi v vsebinskem smislu ter se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga v zvezi z očitanimi kršitvami obremenjujejo. V konkretnem primeru se tožnica zoper anonimne in pavšalne navedbe zaposlenih o izvajanju mobinga v anketi ni mogla braniti, niti jim uspešno oporekati s konkretnimi argumenti, pri čemer takrat ni razpolagala z anketnimi listi ter njihovo analizo, saj ji je tožena stranka te listine vročila šele kasneje skupaj s podano izredno odpovedjo.