TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni glede zneska nagrade tako, da ta znaša 7.429,60 + DDV.

II. V 2. točki izreka (v katerem se ugovor zavrne) se znesek spremeni tako, da znaša 2.570,40 EUR + DDV, v preostalem delu pa se izpodbijani sklep potrdi.

V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upravitelj podal predlog za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev (in ko je o njegovem predlogu odločalo sodišče prve stopnje) veljal Pravilnik 2015, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo navedeni pravilnik, saj je to tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.

Tako je treba ravnati zato, ker je upravitelj šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil pravno upravičenje do plačila nagrade za v njegovem predlogu opisano opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ni pridobil nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja šele takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.