TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba toženca v delu zoper sklep o zavrženju dela tožbe v V. točki izreka se zavrže.

II. Pritožbi tožnice se ugodi, pritožbi toženca v delu zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v:

- II. točki izreka sodbe tako, da glasi:

"Toženec je dolžan tožnici povrniti 23.654,21 EUR stroškov zdravljenja v tujini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7. 4. 2017 dalje do plačila, vse roku 8 dni od prejema sodbe.

V preostalem (na plačilo zneska 2.500,00 EUR) se tožbeni zahtevek zavrne." in

- VI. točki izreka tako, da se znesek 1.885,74 EUR zniža na znesek 1.793,00 EUR.

III. V preostalem se pritožba toženca zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Toženec je dolžan tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 347,45 EUR v roku 8 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso. Po sodni praksi revizijskega sodišča se sicer, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Zavarovanec lahko izbere tako metodo zdravljenja kot zdravstveni zavod oziroma državo, v kateri bo zdravstvene storitve uveljavljal, pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa mu ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.

Vendar v okoliščinah konkretnega primera, ko so se operacije prirojenih srčnih napak pri otrocih po minimalni invazivni metodi tudi v Sloveniji izvajale že pred obravnavanim obdobjem (in ponovno tudi kasneje), ravno v obravnavnem obdobju pa ne, ker za to ni bilo zadostne varnosti in varnega okolja, temveč je bilo za to poskrbljeno pri zunanji ustanovi, sploh ne gre za primer, ki bi bil enak ali bistveno podoben s primeri iz dosedanje sodne prakse revizijskega sodišča. Možnosti zdravljenja prirojenih srčnih napak pri otrocih v Sloveniji v obravnavanem obdobju so bile izčrpane.