TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obtoženega M.R. se deloma ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženca spozna za krivega,

da je drugega s silo prisilil, da kaj trpi s tem, da okoli 7.00 ure dne 11.10.2015 v otroški sobi stanovanja na naslovu G.29, s spolnim odnosom z E.F. P. ni prenehal, kljub temu, da ga je ta z rokama začela odrivati, ampak ji je takrat z roko prekril in zaprl usta, s silo telesa pa jo zadržal pod seboj toliko časa, da je s spolnim odnosom dokončal,

s čimer je storil kaznivo dejanje prisiljenja po prvem odstavku 132. člena KZ-1 in se mu po isti zakonski določbi izreče kazen 10 (deset) mesecev zapora,

v ostalem pa se pritožba kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Glede vprašanja kdaj je kaznivo dejanje posilstva dokončano, sodna praksa šteje, da je dejansko dokončano šele s prenehanjem spolnega občevanja (mag. M.D, Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 233). V kazensko-pravnem pogledu je torej kaznivo dejanje posilstva dokončano, ko moški spolni organ prične prodirati v ženskega, v dejanskem pogledu pa, ko je spolno občevanje končano. Zato so povsem možne situacije, ko bi do kaznivega dejanja posilstva prišlo šele med samim spolnim odnosom, ko je na primer žrtev privolila v spolni akt, nato pa si iz različnih vzrokov, na primer nasilja, premislila, storilec pa bi dokončanje spolnega odnosa izsilil z uporabo sile ali resne grožnje. Ali pa tudi v primeru, kot je obravnavan, da bi storilec spolno občeval z osebo, ki se zaradi spanja in opitosti ni mogla upirati, ko pa bi se prebudila in nasprotovala spolnemu odnosu, bi storilec njen odpor strl s silo in spolni odnos dokončal.

Zaradi nastale procesne situacije, ko je s sodbo z dne 7.7.2017 deloma ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika in dejanja obtoženca opredelilo po milejši pravni opredelitvi kot je kaznivo dejanje posilstva, je sodišče druge stopnje bilo po razveljavitvi sodbe na Vrhovnem sodišču, vezano na načelo prepovedi na slabše (prepoved reformatio in peius) iz 385. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 428. člena ZKP. Po določbi 385. člena ZKP se namreč sodba, če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, to pravilo pa velja tudi v postopku izrednega pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti.