Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 66-3099/2017, stran 8951 DATUM OBJAVE: 24.11.2017
VELJAVNOST: od 9.12.2017 do 29.1.2021 / UPORABA: od 9.12.2017 do 29.1.2021
RS 66-3099/2017
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 30.1.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
3099. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode
Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-1A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) ministrica za okolje in prostor izdaja
P R A V I L N I K
o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode
o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa za obratovalni monitoring stanja podzemne vode obseg, merila za izbor parametrov, metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje spremembe vsebnosti parametrov, vsebino programa in poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.
(2)
Ta pravilnik določa merilna mesta, parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva:
-
odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011 o spremembah Direktive 1999/31/ES v zvezi s posebnimi merili za skladiščenje kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek (UL L št. 328 z dne 10. 12. 2011, str. 49), in
-
izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25).
(3)
Ta pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec monitoringa za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, in podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
2. člen
(uporaba)
(1)
Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva:
-
odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
-
izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,
-
odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, in
-
odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2)
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na odvajanje odpadne vode iz naprave, se uporabljajo tudi glede odvajanja odpadnih in izcednih voda iz odlagališča, razen če ta pravilnik določa drugače.
(3)
Če je odlagališče hkrati naprava v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se zanjo uporabljajo določbe, ki so strožje.
(4)
Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če je zanje predpisano spremljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
ciljna hidrogeološka cona je prostorsko opredeljen del litostratigrafskih enot, v katerih zaradi posrednega vnosa ali morebitnega odtekanja ali izpuščanja ali uhajanja onesnaževal iz naprave lahko pride do onesnaženja podzemne vode;
2.
izcedna voda je izcedna voda v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
3.
izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim preizkusom izluževanja;
4.
izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in ima pooblastilo iz 14. člena tega pravilnika;
5.
merilno mesto je mesto, kjer se odvzemajo vzorci podzemne vode in izvajajo meritve za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ter je lahko:
-
opazovalna vrtina ali
-
izvir, vodnjak, kraška jama ali brezno z vodo;
6.
mesto vzorčenja je mesto vzorčenja na vodotoku, namenjeno ugotavljanju stanja površinske vode, ki napaja podzemno vodo na območju naprave ali njenem vplivnem območju;
7.
območje naprave so zemljiške parcele, na katerih je naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;
8.
odlagališče je odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
9.
opazovalna vrtina je vrtina, izvrtana v tla in opremljena za izvajanje vzorčenja in meritev parametrov podzemne vode;
10.
osnovni parametri podzemne vode so celotni organski ogljik, hidrogenkarbonat, amonij, nitrit, nitrat, sulfat, klorid, fluorid, skupni fosfor, natrij in kalij;
11.
pomemben in stalno naraščajoči trend onesnaženja je trend onesnaženja v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
12.
posredno odvajanje v podzemno vodo je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
13.
terenske meritve na merilnem mestu so meritve temperature zraka, temperature podzemne vode, električne prevodnosti, pH, redoks potenciala, motnosti, barve in vsebnosti kisika na merilnem mestu;
14.
vnos onesnaževal v podzemno vodo je vnos onesnaževal v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
15.
zadevna nevarna snov je zadevna nevarna snov v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;
16.
zavezanec je povzročitelj obremenitve, če mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, naprave za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ali kot upravljavec odlagališča iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, v skladu s predpisi iz te točke zagotavljati obratovalni monitoring stanja podzemne vode. Zavezanec je tudi upravljavec naprave iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
II. OBSEG IN PARAMETRI OBRATOVALNEGA MONITORINGA
4. člen
(obseg obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1)
Obratovalni monitoring stanja podzemne vode obsega:
1.
merjenje gladine podzemne vode,
2.
merjenje prehodnosti opazovalne vrtine,
3.
predčrpanje vode iz opazovalne vrtine,
4.
merjenje količine predčrpane vode,
5.
merjenje količine odvzetega vzorca,
6.
terenske meritve na merilnem mestu,
7.
vzorčenje podzemne vode,
8.
pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,
9.
pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo odvzetih vzorcev,
10.
vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, in
11.
izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.
(2)
Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču poleg aktivnosti iz prejšnjega odstavka obsega tudi oceno hitrosti toka podzemne vode na merilnih mestih in meritve hidroloških parametrov na mestu vzorčenja, in sicer vodostaja ali pretoka vodotoka.
(3)
Meritev vodostaja ali pretoka vodotoka iz prejšnjega odstavka ni treba izvajati, če se te meritve na mestu vzorčenja iz prejšnjega odstavka izvajajo v okviru obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, ali če se podatki o teh hidroloških parametrih na mestih vzorčenja iz tega pravilnika spremljajo v okviru hidrološkega monitoringa, ki ga zagotavlja država.
5. člen
(določitev merilnih mest)
(1)
Merilna mesta se določijo tako, da omogočajo:
-
pregled stanja podzemne vode brez vpliva delovanja zavezanca na stanje podzemne vode in
-
zaznavo vplivov na stanje podzemne vode zaradi delovanja zavezanca.
(2)
Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz prve alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se določijo tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi z najmanj:
-
enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na mesto posrednega odvajanja odpadne vode in
-
enega merilnega mesta na odtoku podzemne vode z mesta posrednega odvajanja odpadne vode, vendar znotraj vplivnega območja nameravanega odvajanja odpadne vode, določenega v dokumentaciji, priloženi vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3)
Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika se določijo tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi z najmanj:
-
enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na območje naprave in
-
dveh merilnih mest na območju odtoka podzemne vode z območja naprave.
(4)
Poleg merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena se za vzorčenje in meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izberejo tudi mesta vzorčenja na vodotoku, če ta na območju naprave ali na njenem vplivnem območju napaja podzemno vodo. Če podzemna voda na območju naprave ali na njenem vplivnem območju napaja površinske vode, se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda.
(5)
Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode in mesta vzorčenja iz prejšnjega odstavka se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa. Predlog določitve merilnih mest in mest vzorčenja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.
(6)
Sprememba lokacije posameznega merilnega mesta ali določitev enega ali več dodatnih merilnih mest se določi s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode izhaja, da na podlagi merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali mest vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče prepoznati odtekanja ali nenadzorovanega izpuščanja ali uhajanja onesnaževal v podzemno vodo, ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Predlog spremembe lokacije posameznega merilnega mesta ali predlog dodatnega merilnega mesta mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju z upoštevanjem zahtev iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.
(7)
Če na območju obratuje več naprav (npr. v sklopu kompleksnih industrijskih objektov ali industrijskih con), se v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje posamezne od teh naprav merilna mesta za vzorčenje in meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode lahko določijo tako, da je merilno mesto ene od teh naprav hkrati merilno mesto katere koli druge od teh naprav.
(8)
Ne glede na tretji odstavek tega člena se za naprave iz druge in četrte alineje prvega odstavka in četrtega odstavka 2. člena tega pravilnika merilna mesta z izvedbo opazovalnih vrtin v kraških vodonosnikih ne določijo, če to tehnično ni izvedljivo, ker se podzemna voda nahaja globlje od 50 metrov, in s hidrogeološkega vidika niso pričakovani smiselni rezultati obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Za obratovalni monitoring stanja podzemne vode se v teh primerih:
-
določijo merilna mesta, kot so izvir, vodnjak, kraška jama ali brezno, razen če so ta merilna mesta tako oddaljena, da lahko pride do razredčenja onesnaževal in zato do nerealnih rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, ali
-
določi posredno ugotavljanje vplivov.
(9)
V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika morajo biti izbor merilnih mest oziroma razlogi za morebitno opustitev merilnih mest in način posrednega ugotavljanja vplivov iz prejšnjega odstavka strokovno utemeljeni in obrazloženi.
(10)
Ne glede na tretji odstavek tega člena se merilna mesta z izvedbo opazovalnih vrtin v vodonosnikih, ki so na območju naprave prekriti z zveznimi zelo slabo prepustnimi geološkimi plastmi, ki imajo vrednost koeficienta prepustnosti manjšo od 1.10-8 m/s in je debelina plasti s takimi lastnostmi večja od 3 m, ne določijo. Prepustnost in debelina slabo prepustnih geoloških plasti se morata dokazati s podatki iz meritev na območju naprave na najmanj treh lokacijah na podlagi sondažnega izkopa, sondažne vrtine, laboratorijske meritve prepustnosti ali nalivalnega ali črpalnega poskusa. V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika mora biti izbor merilnih mest oziroma razlog za morebitno opustitev merilnih mest strokovno utemeljen in obrazložen, strokovno utemeljeni in obrazloženi morajo biti tudi podatki iz meritev prepustnosti in debeline slabo prepustnih geoloških plasti na območju naprave.
6. člen
(ureditev merilnega mesta)
(1)
Zavezanec mora urediti stalno merilno mesto, ki je:
-
lahko dostopno (peš ali z avtomobilom) in očiščeno (npr. odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala) ter označeno in
-
zavarovano pred poškodbami.
(2)
Merilno mesto mora biti oblikovano in opremljeno tako, da je:
-
zaradi varnosti izvajalca obratovalnega monitoringa zagotovljen dostop po jašku z lestvijo ali po stopnicah in s prostorom na dnu, če je merilno mesto v jašku, v katerem zaradi njegove globine merilne opreme ni mogoče namestiti z vrha;
-
omogočena namestitev opreme za odvzem vzorcev in terenske meritve;
-
opazovalna vrtina opremljena s piezometrskimi cevmi najmanjšega svetlega premera 100 mm, ki morajo biti iz materiala, ki ne vpliva na kakovost vzorčenja podzemne vode;
-
opazovalna vrtina opremljena s filtrskimi cevmi, ki glede na hidrogeološke razmere zagotavljajo dotok v zacevljeni del merilnega mesta. Velikost filtrskih rež mora biti izbrana glede na tip vodonosnih plasti. Predlog opremljenosti opazovalne vrtine mora biti v programu obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika strokovno utemeljen in obrazložen;
-
dno opazovalne vrtine zaprto s čepom in na dnu izveden usedalnik;
-
opazovalna vrtina tehnično izvedena tako, da se prepreči dotok s površine v opazovalno vrtino, in zaščitena s kapo.
(3)
Zavezanec mora ob zadnjem vzorčenju v koledarskem letu zagotoviti preveritev ustreznosti vsakega merilnega mesta in njegovo vzdrževanje ter ugotoviti potrebo po morebitnem čiščenju ali sanaciji poškodovanega ali dotrajanega merilnega mesta.
7. člen
(parametri obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1)
Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode vključuje monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote in so za napravo, ki je predmet obravnave, vključeni v obratovalni monitoring odpadne vode na podlagi predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje.
(2)
Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, vključuje monitoring parametrov zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na območju naprave, ob upoštevanju možnosti onesnaženja podzemne vode na območju naprave, določenih v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(3)
Če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida na stanje podzemne vode, je treba v predlog parametrov iz prvega in drugega odstavka tega člena vključiti najmanj monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote in so za napravo za proizvodnjo titanovega dioksida vključeni v obratovalni monitoring tekočih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.