TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba prvotožene stranke se zavrže.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbe tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Tožnik je bil zaposlen pri prvotoženi stranki, delo pa je opravljal kot posredovani delavec za drugotoženo stranko, izvajalca del, pod nadzorom in v skladu z navodili drugotožene stranke. Opisana situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke b) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Glede odškodninskega zahtevka zoper tretjetoženo stranko (investitorja) je potrebno upoštevati načelo atrakcije, ki v sodni praksi pride v poštev za določitev stvarne pristojnosti z namenom, da sodni postopki potekajo smotrno in z manjšimi stroški, če gre za zahtevke, ki se nanašajo na isti historični dogodek in podobne zahtevke. Delovno sodišče je tako stvarno pristojno, da v individualnem delovnem sporu odloča o odškodninskem zahtevku tožnika, ki je (zaradi nezgode pri delu) naperjen zoper delodajalca, izvajalca del in investitorja.