Sklep o načinu izračuna kapitalske ustreznosti bank in...

2017. Sklep o načinu izračuna kapitalske ustreznosti bank in hranilnic

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 23. člena ter sedmega odstavka 26. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS. št. 1/91-I, 38/92 in 46/93) ter drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

SKLEP
o načinu izračuna kapitalske ustreznosti bank in hranilnic

I. SPLOŠNE OPREDELITVE

1.

Kapitalska ustreznost bank se po tem sklepu izračuna kot koeficient med obsegom jamstvenega kapitala in obsegom celotne tehtane aktive.

2.

Ta sklep določa oblike in način izračuna jamstvenega kapitala bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank) ter način izračuna zneska celotne aktive in aktivnih zunajbilančnih postavk, razporejenih in tehtanih po stopnjah tveganosti (v nadaljevanju: celotna tehtana aktiva).

II. OBLIKE IN NAČIN IZRAČUNA JAMSTVENEGA KAPITALA BANK

3.

Jamstveni kapital banke je sestavljen iz temeljnega in dodatnega kapitala na način, pod pogoji in omejitvami iz tega sklepa ter zmanjšan za naslednje postavke:

1)

neposredne in posredne kapitalske naložbe v banke in hranilnice,

2)

terjatve in potencialne obveznosti do pravnih oseb, ki so neposredno ali posredno, v popolni oziroma večinski lasti banke in niso prvovrstno zavarovane,

3)

terjatve in potencialne obveznosti do pravnih oseb in podjetnikov posameznikov, ki so v lasti delavcev banke, članov upravnega in nadzornega odbora oziroma njihovih družinskih članov in niso prvovrstno zavarovane,

4)

terjatve in potencialne obveznosti zavarovane z delnicami drugih bank.

4.

Temeljni kapital, ki se vključuje v izračun jamstvenega kapitala, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1)

je brezpogojno nevračljiv,

2)

v času poslovanja banke je v celoti in takoj na razpolago za pokrivanje rednih ali izrednih obveznosti in izgub banke.

3)

v primeru stečaja oziroma likvidacije banke je ta del kapitala v celoti in neomejeno na voljo za poravnavo izgube banke potem, ko so poravnane obveznosti do vseh drugih upnikov banke.

5.

Temeljni kapital sestavljajo naslednje postavke:

1)

ustanovitveni kapital, pridobljen z vplačanimi navadnimi in nekumulativnimi prednostnimi delnicami.

2)

rezerve banke vključno z v rezerve razporejenim tistim delom revalorizacijskih rezerv, ki niso nastale z revalorizacijo osnovnih sredstev in kapitalskih naložb po 1. 1. 1990,

3)

nerazporejeni dobiček, ki ni obremenjen s kakršnimikoli bodočimi obveznostmi ali izgubami in je potrjen s strani zbora banke ter izkazan v bilanci uspeha;

pri izkazovanju med letom pa tudi:

4)

tekoči dobiček za katerega po zaključnem računu banka predvideva razporeditev v rezerve ali v postavko nerazporejeni dobiček, in sicer v diskontirani vrednosti 50 odstotkov,

5)

del revalorizacijskih rezerv, ki niso nastale z revalorizacijo osnovnih sredstev in kapitalskih naložb;

zmanjšan za postavke:

6)

nekrita izguba banke,

7)

odkupljene lastne navadne in nekumulativne prednostne delnice,

8)

terjatve in potencialne obveznosti zavarovane z lastnimi navadnimi in nekumulativnimi prednostnimi delnicami.

9)

nematerialne naložbe;

pri izkazovanju med letom pa še za:

10)

tekočo izgubo.

6.

Dodatni kapital, ki se vključuje v izračun jamstvenega kapitala, sestavljajo:

1)

splošne rezervacije za zavarovanje pred neznanimi bodočimi izgubami, največ do 1,25% celotne tehtane tvegane aktive,

2)

del ustanovitvenega kapitala in rezerv banke, ki sta nastala z razporeditvijo dela revalorizacijskih rezerv, oblikovanih z revalorizacijo osnovnih sredstev in kapitalskih naložb od 1. 1. 1990 dalje, in sicer v diskontirani vrednosti 50 odstotkov,

3)

sredstva pridobljena s hibridnimi instrumenti,

4)

sredstva pridobljena z dolžniškimi instrumenti; pri izkazovanju med letom pa še:

5)

del revalorizacijskih rezerv, ki so nastale z revalorizacijo osnovnih sredstev in kapitalskih naložb, in sicer v diskontirani vrednosti 50 odstotkov;

zmanjšan za postavke:

6)

odkupljene lastne kumulativne prednostne delnice,

7)

terjatve in potencialne obveznosti zavarovane z lastnimi kumulativnimi prednostnimi delnicami.

7.

Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v dodatni kapital, morajo imeti naslednje značilnosti: