TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Toženec je dolžan plačevati za preživljanje mladoletne N. in U., na roke njune matere zakonite zastopnice, mesečno preživnino v znesku 10.000,00 SIT za mladoletno N. in 10.000,00 SIT za mladoletno U. in to od 1.12.1998 dalje, s tem, da je za preživninske obveznosti od 1.12.1998 pa do 1.11.1999 dolžan plačati še razliko v neplačani preživnini, to je po 5.000,00 SIT mesečno za vsako hčerko, od 1.11.1999 dalje pa v znesku 10.000,00 SIT. Preživninsko obveznost po tej sodbi je dolžan izpolniti glede preživninskih zneskov, zapadlih do sodbe v 15-ih dneh, v bodoče pa do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec v zneskih, določenih s to sodbo, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenskih stroškov in plač, odtlej pa v valoriziranih zneskih določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestila Centra za socialno delo, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne mesečne preživnine do plačila, vse pod izvršbo. Višji tožbeni zahtevek se zavrne." V ostalem se pritožba zavrne. Tožnica mora tožencu povrniti 14.462,50 SIT pritožbenih stroškov.

 

Preživninski zavezanec se ne more uspešno braniti, da bi bila prodaja proizvodnih sredstev neekonomična. Odločilno za ugotovitev njegovih preživninskih možnosti namreč je, da je lastnik kapitala, s katerim lahko svobodno gospodari ter na ta način tudi plačuje preživnino.