Zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD-1)

2352. Zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o evropskih svetih delavcev (ZESD-1)

Razglašam Zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. junija 2011.

Št. 003-02-6/2011-3

Ljubljana, dne 22. junija 2011

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O EVROPSKIH SVETIH DELAVCEV (ZESD-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in cilj zakona)

(1)

Ta zakon prenaša v pravni red Republike Slovenije Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2009/38/ES z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L št. 122 z dne 16. maja 2009, str. 28) in ureja ustanavljanje evropskih svetov delavcev, ki jih sestavljajo predstavniki delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev), in urejanje postopkov obveščanja in posvetovanja z delavci v gospodarskih družbah ali v povezanih gospodarskih družbah, ki so ustanovljene v državah članicah Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: država članica) in poslujejo vsaj v dveh državah članicah (v nadaljnjem besedilu: družbe ali povezane družbe v državah članicah).

(2)

Cilj zakona je izboljšati pravico delavcev do obveščanja in posvetovanja v družbah in povezanih družbah, ki so ustanovljene v državah članicah. V ta namen se ustanavljajo evropski sveti delavcev ali pa se z dogovorom uredi postopek obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali v povezanih družbah v državah članicah v zvezi z nadnacionalnimi vprašanji ob pogojih, ki jih določa ta zakon tako, da zagotavlja učinkovitost tega postopka in učinkovitost odločanja.

(3)

Pristojnosti in naloge evropskih svetov delavcev in postopki obveščanja in posvetovanja, sprejeti za doseganje cilja iz prejšnjega odstavka, veljajo v primeru družbe za vse podružnice, ki so v določeni državi članici, in v primeru povezanih družb za vse družbe s sedežem v državah članicah, razen če ni dogovorjeno širše področje veljavnosti.

2. člen

(uporaba zakona)

(1)

Ta zakon se uporablja za družbe v državah članicah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, in za povezane družbe v državah članicah, katerih obvladujoča družba ima sedež v Republiki Sloveniji.

(2)

Če družba ali obvladujoča družba povezanih družb nima svojega sedeža v državi članici, določbe tega zakona veljajo za katero koli podružnico ali odvisno družbo v Republiki Sloveniji, če družba ali obvladujoča družba pooblasti to podružnico ali odvisno družbo za svojo predstavnico. Če ni pooblaščene predstavnice, se ta zakon uporablja, če je v Republiki Sloveniji podružnica ali družba z največ zaposlenimi v primerjavi z drugimi podružnicami ali družbami v povezanih družbah v državah članicah.

(3)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na izračun števila delavcev, dolžnost posredovanja podatkov, obvladujočo družbo, posredovanje zahteve glavnemu poslovodstvu, solidarno odgovornost delodajalca, volitve predstavnikov delavcev iz Republike Slovenije, obveščanje predstavnikov delavcev in varstvo predstavnikov delavcev se uporabljajo tudi, če je glavno poslovodstvo v drugi državi članici.

3. člen

(pojmi)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

-

družba v državah članicah je družba, ki posluje v državah članicah in zaposluje najmanj 1.000 delavcev in od tega najmanj po 150 delavcev v vsaj dveh državah članicah;

-

povezane družbe so družbe, ki so sestavljene iz obvladujoče družbe in ene ali več odvisnih družb;

-

povezane družbe na območju držav članic so družbe, ki poslujejo v državah članicah in zaposlujejo najmanj 1.000 delavcev v najmanj dveh državah članicah ter vključujejo najmanj dve družbi, ki imata sedež v različnih državah članicah, v katerih je zaposlenih najmanj po 150 delavcev;

-

obvladujoča družba je družba, ki ima odločilen vpliv nad drugo odvisno družbo v skladu s 6. členom tega zakona;

-

glavno poslovodstvo je poslovodstvo v družbi, ki posluje v državah članicah ali poslovodstvo obvladujoče družbe v povezanih družbah na območju držav članic. Za glavno poslovodstvo se šteje tudi poslovodstvo podružnice ali družbe iz drugega odstavka 2. člena tega zakona;

-

obveščanje je posredovanje podatkov predstavnikom delavcev s strani glavnega poslovodstva ali druge ustrezne ravni poslovodstva, zato da se jim omogoči seznanitev in preučitev določene zadeve. Obveščanje se opravi v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev omogoča poglobljeno oceno možnih posledic in, če je primerno, vključuje pripravo posvetovanj s poslovodstvom zadevne družbe ali povezane družbe v državah članicah;

-

posvetovanje je vzpostavitev dialoga in izmenjava mnenj med predstavniki delavcev in glavnim poslovodstvom ali drugo ustrezno ravnjo poslovodstva v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev na podlagi zagotovljenih informacij omogoča, da brez poseganja v pristojnosti vodstva in v razumnem času izrazijo mnenje o predlaganih ukrepih, na katere se nanaša posvetovanje, ki bi se lahko upoštevalo v družbi ali povezani družbi, ki posluje v državah članicah;

-

evropski svet delavcev je svet, ki je ustanovljen za obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi v skladu z določbami tega zakona;

-

posebno pogajalsko telo je telo, ki je ustanovljeno za pogajanje z glavnim poslovodstvom o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali ureditvi postopka za obveščanje in posvetovanje z delavci v skladu z določbami tega zakona;

-

nadnacionalne zadeve so zadeve, ki se nanašajo na družbo ali povezano družbo v državah članicah ali na najmanj dve družbi ali podružnici ali povezani družbi v dveh različnih državah članicah.

4. člen

(izračun števila delavcev)

Število delavcev v družbah in podružnicah v Republiki Sloveniji se izračuna na podlagi povprečnega števila delavcev v preteklih dveh letih poslovanja.

5. člen

(dolžnost zbiranja in posredovanja podatkov)

Vsa poslovodstva družb, ki so povezane v povezano družbo v državah članicah, in glavno poslovodstvo družbe ali povezane družbe v državah članicah so odgovorna za zbiranje informacij, nujnih za začetek pogajanj, in za njihovo posredovanje zainteresiranim delavcem ali njihovim predstavnikom. To velja predvsem za posredovanje podatkov o skupnem številu delavcev in njihovi porazdelitvi po državah članicah, družbah in njihovih podružnicah ter o strukturi družb ali povezanih družb.

6. člen

(obvladujoča družba)

(1)

Družba v povezanih družbah v državah članicah je obvladujoča družba, če neposredno ali posredno obvladuje druge družbe v povezanih družbah (odvisne družbe).

(2)

Družba neposredno ali posredno obvladuje drugo družbo, če:

-

lahko imenuje več kot polovico članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa odvisnih družb, ali

-

ima nadzor nad večino glasov na podlagi kapitala iz izdanih delnic odvisnih družb, ali

-

ima v lasti večino vpisanega delniškega kapitala odvisnih družb.

(3)

Če več kot ena družba izpolnjuje merila iz prve do tretje alineje prejšnjega odstavka, se obvladujoča družba določi tako, da se merila uporabijo po vrstnem redu, kakor so našteta.

(4)

Pri določitvi obvladujoče družbe po drugem odstavku tega člena je treba pravicam glasovanja in imenovanja obvladujoče družbe prišteti pravice vseh njenih odvisnih družb ter vseh fizičnih in pravnih oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar na račun obvladujoče družbe ali njenih odvisnih družb.

II. POSEBNO POGAJALSKO TELO

7. člen

(ustanovitev)

(1)

Posebno pogajalsko telo se ustanovi zato, da se z glavnim poslovodstvom družbe pogaja glede dogovora o obveščanju in posvetovanju z delavci. Ustanovi se na pisno zahtevo delavcev ali njihovih predstavnikov, naslovljeno na glavno poslovodstvo, ali na pobudo glavnega poslovodstva.

(2)

Zahteva je pravilno vložena, če jo podpiše najmanj 100 delavcev ali njihovih predstavnikov iz najmanj dveh podružnic ali družb v različnih državah članicah in jo prejme glavno poslovodstvo. Če je vložena več kakor ena zahteva, se podpisi seštejejo.

(3)

Če se zahteva vloži pri poslovodstvu podružnice ali družbe v Republiki Sloveniji, ta zahtevo takoj pošlje glavnemu poslovodstvu in o tem obvesti vlagatelje zahteve.

(4)

Glavno poslovodstvo mora posebnemu pogajalskemu telesu posredovati podatke in dokumentacijo, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog.

(5)

Sodelovanje med glavnim poslovodstvom in posebnim pogajalskim telesom temelji na medsebojnem zaupanju.

(6)

Glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo sporazumno določita čas, pogostost in kraj pogajanj.

8. člen

(število članov posebnega pogajalskega telesa)

(1)

Število članov posebnega pogajalskega telesa iz posamezne države članice je sorazmerno s številom delavcev, ki so zaposleni v družbah in povezanih družbah iz te države članice.

(2)

Delavcem iz posamezne države članice se dodeli en sedež v posebnem pogajalskem telesu za vsakih začetih 10 % od skupnega števila delavcev, ki so zaposleni v družbah in povezanih družbah v vseh državah članicah skupaj.

9. člen

(volitve predstavnikov posebnega pogajalskega telesa iz Republike Slovenije)

(1)

Predstavnike delavcev iz Republike Slovenije v posebno pogajalsko telo izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.

(2)

Pravico predlagati kandidate za člane posebnega pogajalskega telesa imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v družbi ali podružnici in najmanj 50 delavcev v družbi ali podružnici.

10. člen

(obvestilo o članih posebnega pogajalskega telesa)

Posebno pogajalsko telo mora glavnemu poslovodstvu takoj sporočiti osebna imena svojih članov, njihove naslove in podatek, iz katerih družb ali podružnic prihajajo, ter ga obvestiti o začetku pogajanj. Glavno poslovodstvo te podatke pošlje poslovodstvom in svetom delavcev v podružnicah ali družbah, reprezentativnim sindikatom, ki so zastopani v družbah in podružnicah v Republiki Sloveniji, ter pristojnim evropskim organizacijam delavcev in delodajalcev.

11. člen

(seje, poslovnik, strokovnjaki)

(1)

Glavno poslovodstvo takoj po izvolitvi članov posebnega pogajalskega telesa skliče njegovo ustanovno sejo in o tem obvesti poslovodstva podružnic in družb. Posebno pogajalsko telo izvoli predsednika izmed svojih članov in sprejme svoj poslovnik.

(2)

Posebno pogajalsko telo ima pravico, da se pred pogajanji z glavnim poslovodstvom in po njih sestane brez navzočnosti predstavnikov glavnega poslovodstva. Glavno poslovodstvo v ta namen zagotovi potrebna sredstva za komunikacijo.

(3)

Posebno pogajalsko telo sprejema sklepe z večino glasov svojih članov, če ta zakon ne določa drugače.

(4)

Posebno pogajalsko telo lahko zaradi opravljanja svojih nalog zaprosi za pomoč strokovnjake po lastni izbiri, med katerimi so lahko tudi predstavniki sindikatov na ravni držav članic. Ti strokovnjaki in predstavniki sindikatov so lahko na zahtevo posebnega pogajalskega telesa navzoči na pogajalskih sestankih v vlogi svetovalca.

Zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD-1)

Časovnica