TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 1822-12/XVII-207-380/2004/1 z dne 17. 12. 2004 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

 

Tožena stranka bi morala upoštevati, po napotilih Vrhovnega sodišča RS, Uredbo Sveta EU št. 343/2003 in bi morala ugotoviti, katera država članica je odgovorna za obravnavanje tožnikove vloge za azil. Pri svoji odločitvi se je tožena stranka oprla na podatek, da je tožnik prišel v Republiko Slovenijo iz Republike Avstrije, ki je bila na podlagi Odloka o določitvi varnih tretjih držav št. 262-08/2002-1, ki je začel veljati 20. 7. 2002, varna tretja država v smislu 6. alinee 1. odstavka 2. člena ZAzil. V času ponovnega odločanja pa tožena stranka ni upoštevala, da je s 1. 5. 2004 Republika Slovenija postala članica Evropske unije tako kot je tudi Republika Avstrija. Določila ZAzil opredeljujejo kaj pomeni varna tretja država in določajo pri tem pogoje (6. alinea 1. odstavka 2. člena ZAzil), vsi trije pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno s tem, da varno tretjo državo določi Vlada RS (2. odstavek 2. člena ZAzil). Ravno tretji pogoj (3. točka 6. alinee 1. odstavka 2. člena ZAzil), ki govori, da je varna tretja država tista, ki "se vanjo prosilec lahko zakonito vrne in tam zaprosi za azil" pomeni, da je potrebno uporabiti določila Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003, ker ta govori o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države.