TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob odločanju o pritožbi obdolženega A. A. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obdolženca,

iz razloga po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

oprosti obtožbe,

da je razžalil uradno osebo v zvezi z opravljanjem njene službe s tem, da je

v času od 16. 2. 2015 do 26. 2. 2015 v Ljubljani, pred Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za finance na naslovu Župančičeva 3 in pred zgradbo Državno-tožilskega sveta in Sodnega sveta na naslovu Trg osvobodilne fronte 13, postavil plakat z napisom: „B., C., Č., KDAJ BOSTE UKREPALI KLJUB DOBRI VEDNOSTI ZOPER PREKMURSKO SODNO-TOŽILSKO MAFIJO Z ZUNANJIMI SODELAVCI, TOŽILKO D. D., SODNICO E. E., SODNIKA F. F., SODNICO G. G., IZVEDENCA H. H., ODVETNIKA I. I. (NEKOČ SODNIK), ODVETNIKA J. J. (NEKOČ SODNIK)“, s čimer je okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Ljutomeru F. F., kot uradno osebo po 2. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, v zvezi z opravljanjem njegove sodniške službe razžalil, dejanje pa je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, povzročene s panaroidno osebnostno motnjo, ki je pri njem prisotna,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1 in v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1.

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca, proračun.

Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da se je obdolženec s tem, ko je oškodovančevo delo primerjal z mafijo, o njem žaljivo izrazil, prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da konkretni primer ni osamljen, temveč obdolženec negativni odnos do oškodovanca v zvezi z njegovim sojenjem v pravnomočno končani pravdni zadevi, v kateri je imel sam vlogo stranke, že več let izraža s pisnimi vlogami, v katerih na žaljiv način izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča oziroma oškodovanca kot sodnika posameznika. Vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da v dokaznem postopku ugotovljen subjektivni odnos obdolženca do lastnega ravnanja ter okoliščine njegovega ravnanja v obravnavanem dogodku, ne potrjujejo presoje izpodbijane sodbe, da je bila njegova primerjava oškodovančevega dela z "mafijo" usmerjena izključno ali predvsem v napad na njegovo osebnost, v sramotitev, ponižanje, prezir in zasmehovanje oziroma osebno diskreditacijo, temveč je imel obdolženec predvsem namen opozoriti na, po njegovem trdnem subjektivnem prepričanju, nezakonito in nepravilno odločitev oškodovanca kot sodnika v pravnomočno zaključeni pravdni zadevi, ki je vplivala na njegovo premoženjsko stanje in s katero se še danes ne strinja.