35. Zakon o ratifikaciji konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti z zaključnim protokolom in dogovora o izvajanju konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti
Na podlagi prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti z zaključnim protokolom in dogovora o izvajanju konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti
Razglašam Zakon o ratifikaciji konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti z zaključnim protokolom in dogovora o izvajanju konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 1993.
Ljubljana, dne 2. aprila 1993.
Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O SOCIALNI VARNOSTI Z ZAKLJUČNIM PROTOKOLOM IN DOGOVORA O IZVAJANJU KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O SOCIALNI VARNOSTI
Ratificira se konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti z zaključnim protokolom in dogovor o izvajanju konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti, podpisana na Dunaju dne 30. novembra 1992.
Konvencija z zaključnim protokolom in dogovor o njenem izvajanju se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasita:
KONVENCIJA
MED REPUBLIKO SLOVENIJO
IN REPUBLIKO AVSTRIJO
O SOCIALNI VARNOSTI
v želji, da bi uredili odnose med obema državama na področju socialne varnosti,
sporazumno skleneta naslednjo konvencijo:
(1)
V tej konvenciji pomenijo izrazi:
1.
»Slovenija« Republika Slovenija;
»Avstrija« Republika Avstrija;
z3) Ta konven državljan Republike Slovenije za Avstrijo avstrijski državljan;
zakoni, odredbe in drugi predpisi, ki se nanašajo na področja socialne varnosti,'navedena v prvem odstavku 2. člena;
ministri, ki se ukvarjajo z uporabo pravnih predpisov, navedenih v T. točki prvega odstavka 2. člena,
zvezni ministri, ki se ukvarjajo z uporabo pravnih predpisov, navedenih v 2. točki prvega odstavka 2. člena;
zavod ali organ, ki izvaja pravne predpise ali del le-teh, kot so navedeni v prvem odstavku 2. člena;
nosilec, pri katerem je oseba zavarovana v času vložitve zahteve za dajatev ali storitev, ali pri katerem ima oziroma bi še imela pravico do dajatve ali storitve, če bi bivala na ozemlju države podpisnice, v kateri je bila nazadnje zavarovana;
družinski član po pravnih predpisih tiste države podpisnice, v kateri ima svoj sedež nosilec zavarovanja, v katerega breme se zagotovijo dajatve ali opravijo storitve;
čas plačevanja prispevkov in z njim izenačen čas, kot velja po pravnih predpisih obeh držav podpisnic;
9.
»Dajatev«, »renta« ali »pokojnina« dajatev, renta ali pokojnina vključno z vsemi deli iz
javnih sredstev, uskladitvami, dodatki in kapitaliziranimi zneski;
10.
»Družinski dodatki« za Slovenijo
za Avstrijo družinski dodatek;
(2)
Drugi izrazi iz te konvencije imajo pomen, kot jim ga določajo pravni predpisi, ki veljajo za ta področja.
(1)
Ta konvencija se nanaša na
1.
avstrijske pravne predpise o
a)
zdravstvenem zavarovanju,
b)
zavarovanju za primere nesreč pri delu,
c)
pokojninskem zavarovanju, razen posebnega zavarovanja za notariat,
d)
denarni pomoči v primeru brezposelnosti,
2.
slovenske pravne predpise o
a)
zdravstvenem zavarovanju,
b)
pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
c)
denarnih nadomestilih in denarni pomoči za brezposelnost,
d)
otroških dodatkih in varstvu materinstva.
(2)
Če v tretjem in četrtem odstavku ni določeno drugače, se ta konvencija nanaša tudi na vse pravne predpise, ki združujejo, spreminjajo ali dopolnjujejo pravne predpise, navedene v prvem odstavku.
(3)
Ta konvencija se ne nanaša na pravne predpise o novem sistemu ali novem področju socialne varnosti in tudi ne na sisteme, ki veljajo za žrtve vojne in njenih posledic.
(4)
Pravni predpisi, ki izhajajo iz meddržavnih pogodb s tretjimi državami ali se uporabljajo pri njihovem izvajanju, se ne upoštevajo v odnosih med obema državama podpisnicama, kolikor ne vključujejo uredb o bremenih zavarovanja.
a)
za osebe, za katere veljajo ali so veljali pravni predpisi ene ali obeh držav podpisnic;
b)
za druge osebe, če le-te uveljavljajo pravice na osnovi zavarovanja oseb, navedenih pod a).
Pri uporabi pravnih predpisov ene države podpisnice se državljani te države podpisnice obravnavajo enako kot državljani druge države podpisnice, kolikor ta konvencija ne določa drugače.
Če ta konvencija ne določa drugače, pokojnine, rente in druge dajatve – razen nadomestil v času brezposelnosti – do katerih je oseba upravičena po pravnih predpisih ene države podpisnice, ne smejo biti zmanjšane, spremenjene, zamrznjene, odvzete ali zasežene, ker upravičenec prebiva na ozemlju druge države podpisnice.
II. DEL
DOLOČBE O UPORABI PRAVNIH PREDPISOV
Glede obveznega zavarovanja osebe, ki opravlja pridobitno dejavnost, veljajo – če v 7. in 8. členu ni določeno drugače – pravni predpisi države podpisnice, na katere območju se pridobitna dejavnost opravlja. Glede opravljanja nesamostojne pridobitne dejavnosti velja ta določba tudi, če je stalno bivališče, zaposlenega ali sedež delodajalca na ozemlju druge države podpisnice.
(1)
Če podjetje, ki ima sedež na ozemlju ene države podpisnice, pošlje svojega zaposlenega na delo na ozemlje druge države podpisnice, veljajo zanj pravni predpisi prve države podpisnice do konca 24. koledarskega meseca od prevzema dolžnosti na ozemlju druge države, kot če bi bila ta oseba dalje zaposlena na ozemlju prve države podpisnice.
(2)
Če podjetje za letalski promet, ki ima sedež na ozemlju ene države podpisnice, pošlje svojega zaposlenega na delo na ozemlje druge države podpisnice, se zanj dalje uporabljajo pravni predpisi prve države podpisnice, kot če bi bila ta oseba naprej zaposlena na ozemlju prve države podpisnice.
(3)
Glede posadke ladje in drugih oseb, ki na njej niso zaposlene le začasno, veljajo pravni predpisi države podpisnice, pod katere zastavo ladja plove.
(4)
Glede zaposlenih v javni upravi, ki so poslani iz ene države podpisnice v drugo, veljajo pravni predpisi države podpisnice, iz katere so bili poslani.
(1)
Za diplomate in člane diplomatskega osebja - razen v primerih iz četrtega odstavka – pri opravljanju službe za državo pošiljateljico – ne uporabijo pravni predpisi, ki veljajo v državi sprejema.
(2)
a) Oprostitev iz prvega odstavka tega člena velja tudi za člane administrativnega in tehničnega osebja misije ter za strežno osebje misije, ki niso državljani države sprejema in v njej tudi nimajo stalnega bivališča.
b)
Ne glede na določbe iz točke a) se lahko člani administrativnega in tehničnega osebja misije, ki so državljani države pošiljateljice in imajo stalno bivališče v državi sprejema, v roku treh mesecev od začetka zaposlitve odločijo za uporabo pravnih predpisov države pošiljateljice.
(3)
Oprostitev iz prvega odstavka velja tudi za člane zasebnega hišnega osebja, ki so zaposleni le pri diplomatu ali pri članu diplomatskega osebja, kolikor člani tega osebja
a)
niso državljani države sprejema in v njej nimajo stalnega bivališča
b)
zanje veljajo pravni predpisi države pošiljateljice ali tretje države.
(4)
Če diplomat ali član diplomatskega osebja zaposli osebe, za katere ne velja oprostitev iz tretjega odstavka, se mora ravnati po pravnih predpisih, ki veljajo za delodajalce v državi sprejema.
(5)
Odstavki 1-4 veljajo, ustrezno za člane konzularnih predstavništev in člane hišnega osebja, ki so zaposleni v le-teh.
(1)
Pristojni organi obeh držav podpisnic se lahko na skupno zahtevo zaposlenega in njegovega delodajalca sporazumno dogovorijo, da ne bodo uporabili določb od 6. do 8. člena, pri čemer morajo upoštevati vrsto in okoliščine zaposlitve.
(2)
Če veljajo za zaposlenega iz prvega odstavka pravni predpisi ene države podpisnice, čeprav je zaposlen na ozemlju druge države podpisnice, se uporabijo pravni predpisi, ki bi veljali, če bi bila ta oseba zaposlena na ozemlju prve države podpisnice.
10. člen
Bolezen in materinstvo
Če je oseba pridobila zavarovalno dobo po pravnih predpisih obeh držav podpisnic, se za pridobitev pravice do dajatve in za določitev njenega trajanja se šteje zavarovalna doba v obeh državah, če se le ta nanaša na isto obdobje.