TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. tč. izreka spremeni tako, da se sedaj glasi:

„I. Tožena stranka B. B. je dolžna plačati tožeči stranki A. A.:

73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2017 do plačila, 73,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2018 do plačila,

vse v roku 30 dni, pod izvršbo.

V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 454,00 EUR v roku 30 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude, po poteku paricijskega roka, pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. dne dalje do plačila, pod izvršbo.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v nespremenjenem in izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki pritožbene stroške v višini 30,60 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, pod izvršbo.

Dolžnost skrbnega ravnanja je vedno ob pravici. Opustitev dolžnostnega ravnanja, ki se kaže v konkretnem primeru kot neskrbno ravnanje oziroma kot opustitev pričakovane poizvedovalne dolžnosti, lahko omejuje ali izključuje pravico do uporabnine. Ali povedano drugače. Tožnikova pravica do uporabnine je tudi v njegovem dolžnostnem ravnanju, ki se pričakuje v teh pravnih razmerjih. Tehtanje toženkinih ravnanj, ki je opustila dolžnostno ravnanje, da nedvoumno obvesti tožnika o opustitvi posesti, s skrbnimi ravnanji, ki se pričakujejo od tožnika v zvezi s poizvedovalno dolžnostjo, pokaže, da tožnik po 1. 1. 2018 ni več upravičen do zahtevanega pravnega varstva. Morda se v tožnikovem neskrbnem ravnanju skriva celo nedovoljeno izvrševanje pravice. Pritožbeno sodišče meni, da se s spremembo odločitve sodišča prve stopnje vzpostavlja pravilno pravno razmerje med pravicami in dolžnostnimi ravnanji pravdnih strank, ki ustrezajo načelu pravne enakosti, in se na ta način konkretni dejanski stan prekriva z abstraktnim dejanskim stanom iz 198. člena OZ.